Selvedin Avdić
Sedem strahov
Ljubljana, V. B. Z., 2021
Št. strani: 184
Prevedla: Sonja Polanc
Zbirka:
Besede brez meja
Žanr:
družbeni roman
Narodnost: bosanskohercegovska književnost
O notranjih in zunanjih demonih
Pripoved so narekovali strahovi, tesnoba in žalost: v marcu 2005 vstane pripovedovalec po devetih mesecih letargije iz postelje. Fizično je z njim vse v redu, samo razloga ni imel, da bi vstal prej. Žena ga je bila po desetih letih skupnega življenja zapustila in v Bosni je bila vojna. Prav tistega jutra se pri njem oglasi mlada Mirna, ker išče svojega očeta, radijskega reporterja Alekso Rankovića. V branje mu prinese očetov dnevnik iz leta 1993 in ga prosi, da ga prebere in da Aleksa poišče. Ob poročanju iz rudnika se je Aleksu ob podzemnem potresu prikazal perkmandelc, kar je lahko dobro, obeta zaklad, ali slabo – napoveduje nesrečo. Aleksa našteje sedem strahov. Brata Pegaz sta poosebljenje zla. Skozi stiske realnosti se prikazujejo bitja iz nevidnih dimenzij. Boleče, a originalno in neustavljivo branje.
Selvedin Avdić je bosanski pisatelj, rojen leta 1969 v Zenici.
Roman Sedem strahov je izšel leta 2009, preveden je že v več svetovnih jezikov in bil nominiran za kar nekaj prestižnih literarnih nagrad, na svetovno literarno prizorišče pa ga je lansiral britanski The Guardian z uvrstitvijo med najboljše mehko vezane izdaje, objavljene leta 2014. Roman je bil leta 2021 uprizorjen, predstava je na 20. festivalu BiH-drame Zenica 2021 osvojila kar 11 nagrad.
Odlomek iz knjigeČudež! Na sredini sobe je stal visok in vitek mož, v dolgem zelenem plašču, z velikim okroglim ovratnikom in črnimi gumbi velikosti rudarske pesti. Imel je goste črne lase, svetleče kot oglje. Njegov obraz je bil bel kakor obraz pantomimika, nos ozek in v očeh ni bilo beločnic, dobro sem videl, bile so le črne kroglice. Priklonil se je in jaz sem kriknil, ker se mu je telo v višini prsi prelomilo. Skušal me je pomiriti z nasmehom in rahlim pokimom glave, opazil je, da drgetam od strahu in nekakšnega mraza, ki me je spreletel. Pomolil je roko, desno, proti meni.
(str. 27-28)
Ključne besede:
STRAH,
VOJNA V BOSNI,
POGREŠANE OSEBE,
DNEVNIKI,
TRAVME
Prispeval/-a:
Veronika Vurnik Škrabec,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 27.1.2022 16:42:30
Zadnja sprememba: 25.7.2022 17:33:45
Število ogledov: 761