Sedem strahov

Žanrdružbeni roman
Narodnostbosanskohercegovska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Zbirka Besede brez meja
Prevod Sonja Polanc
Ključne besede Pogrešane osebe, Strah, Travme, Vojna v bosni
Število strani

184

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

O notranjih in zunanjih demonih

Pripoved so narekovali strahovi, tesnoba in žalost: v marcu 2005 vstane pripovedovalec po devetih mesecih letargije iz postelje. Fizično je z njim vse v redu, samo razloga ni imel, da bi vstal prej. Žena ga je bila po desetih letih skupnega življenja zapustila in v Bosni je bila vojna. Prav tistega jutra se pri njem oglasi mlada Mirna, ker išče svojega očeta, radijskega reporterja Alekso Rankovića. V branje mu prinese očetov dnevnik iz leta 1993 in ga prosi, da ga prebere in da Aleksa poišče. Ob poročanju iz rudnika se je Aleksu ob podzemnem potresu prikazal perkmandelc, kar je lahko dobro, obeta zaklad, ali slabo – napoveduje nesrečo. Aleksa našteje sedem strahov. Brata Pegaz sta poosebljenje zla. Skozi stiske realnosti se prikazujejo bitja iz nevidnih dimenzij. Boleče, a originalno in neustavljivo branje.
Selvedin Avdić je bosanski pisatelj, rojen leta 1969 v Zenici.
Roman Sedem strahov je izšel leta 2009, preveden je že v več svetovnih jezikov in bil nominiran za kar nekaj prestižnih literarnih nagrad, na svetovno literarno prizorišče pa ga je lansiral britanski The Guardian z uvrstitvijo med najboljše mehko vezane izdaje, objavljene leta 2014. Roman je bil leta 2021 uprizorjen, predstava je na 20. festivalu BiH-drame Zenica 2021 osvojila kar 11 nagrad.

Čudež! Na sredini sobe je stal visok in vitek mož, v dolgem zelenem plašču, z velikim okroglim ovratnikom in črnimi gumbi velikosti rudarske pesti. Imel je goste črne lase, svetleče kot oglje. Njegov obraz je bil bel kakor obraz pantomimika, nos ozek in v očeh ni bilo beločnic, dobro sem videl, bile so le črne kroglice. Priklonil se je in jaz sem kriknil, ker se mu je telo v višini prsi prelomilo. Skušal me je pomiriti z nasmehom in rahlim pokimom glave, opazil je, da drgetam od strahu in nekakšnega mraza, ki me je spreletel. Pomolil je roko, desno, proti meni. (str. 27-28)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Sedem strahov.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 68
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi