Lagum
Žanr | družbenokritični roman, družinski roman (tudi rodbinski), zgodovinski roman |
Narodnost | srbska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Forum slovanskih kultur |
Ključne besede | Komunizem, Družbene spremembe, Druga svetovna vojna, Beograd, Meščanstvo, Nacionalizacija, Družina |
Prevod | Mateja Komel Snoj |
Somrak vrednot
Lagum je priznana srbska pisateljica Svetlana Velmar-Janković pisala kar tri desetletja, dvakrat je že napisani varianti uničila. V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja, v obdobju razpada komunistične Jugoslavije, je končno objavila tretjo različico pripovedi, ki je v Srbiji doživela nesluten uspeh in rekordne naklade. Roman je bil preveden v več jezikov, v Franciji so ga sprejeli z navdušenjem. Zgodba govori o premožni meščanski družini Pavlović, ki je v času pred drugo svetovno vojno kot del beograjske intelektualne elite uživala brezskrbno, s kulturnimi in družabnimi dogodki zapolnjeno življenje. Vojna, še bolj pa spremembe družbenega reda po osvoboditvi so nesrečno družino pahnile na sam rob preživetja. Glavna junakinja romana, Milica Pavlović, na starost obuja spomine na preteklost, na iskrenje mladosti in povojne politično pogojene šikane, ki so jo, nepripravljeno, oropale dostojanstva, ji uničile vero v dobro, vendar ne zlomile. Pisateljica v jezikovno zahtevnem pripovednem slogu kot pronicljiva opazovalka poda luciden pregled neke dobe, kjer so določene vrednote skupaj s propadom meščanstva izginile za vedno. Roman je v srži avtobiografija, kjer v zgodbi staršev avtorica izpove hrepenenje po izgubljenem otroštvu, katerega je v enem svojih intervjujev opisala kot prelepo.
O Bog, mama, spet ta zakaj – se vmeša glas moje hčerke, v katerem je nestrpnost, morda tudi posmeh – , na katerega sem ti že stokrat odgovorila. Sama veš, kot si vedela tudi v tistem slavnem novembru, da nič ne pomaga, če se preoblačiš v Pepelko, ko pa se takoj vidi, da si princesa. Ne dvomim, da si bila videti kot princesa, tudi ko si zbirala vejice v parkcu pred domom JLA, le vile sojenice so se malce šalile s tabo. Preskušale so te, okrutnice. (str. 183)
Citati
(0)Kritike
(0)- nagrada "Meša Selimović" (1990)