Eno samo cvetenje v temi

Eno samo cvetenje je pesniška zbirka kitajske pesnice Dai Weina, v kateri pesniški svet deluje kot interpretacija sanj, iskanje povezav, dialoga in prepletanja resnice in sanj. Z naslonom na tradicionalno kitajsko filozofijo pesnica raziskuje oba svetova, razgalja svoj odnos do poezije, ko samo sebe postavi v različne vloge znotraj tega odnosa, in svoj odnos v razmerju do ljubljene osebe, ki ji ne pripiše izrecnega spola.

Pesničin izraz je neposreden, jezik je na visoki ravni in kaže njeno dobro poznavanje kitajskega jezika in literarne tradicije. To bralcu ponudi tako potop v kitajsko zgodovino kot tudi v sodobni svet, prepreden z globalizacijo, tehnološkim napredkom in digitalizacijo.

Zbirka bralca nagovarja z močjo iskrene, neolepšane izpovedi in z občutkom, da se za preprostimi podobami ves čas odpira še globlja, bolj nemirna plast pesničinega sveta.

Dai Weina (1985) je diplomirala na Univerzi v Oxfordu. Posveča se pisanju in raziskovanju, ki združuje intelektualno in duhovno. Objavila je pesniške zbirke Telovadba za dušo (2016), Ljubi vse stvari (2024), Moje padalo je pokvarjeno (2016), Obrazni ščit (2014), drami Vdor in Betonska vrtnica, teoretično delo Nedokončana tragedija (2018) ter zbirko esejev Učenje slabega (2025). Prevedla je tudi delo Žametni zapor (2015). Je glavna urednica prevajalske pesniške revije Leta svetlobe. Nagrade: letna nagrada za pesnika na Pacifiškem mednarodnem pesniškem festivalu 2017 ter mladinska pesniška nagrada Xu Zhimo Silver Willow na Univerzi Cambridge 2020. Njena dela so prevedena v angleščino, španščino, ruščino, nemščino in druge jezike. Eno samo cvetenje v temi je prvi prevod kakega pesničinega dela v slovenski jezik.