Strela z jasnega : krivda preživelega in pot odrešitve

Ko človek preživi tragedijo, se njegova zgodba pogosto ne konča z rešitvijo, temveč se šele začne. Tako je bilo tudi pri Daretu Vidicu, enem od preživelih v hudi nesreči, ki jo je povzročil udar strele v slovenskih gorah. Julija 1972 je na Malem Triglavu življenje izgubilo pet mladih pohodnikov, med njimi trije njegovi prijatelji. Dare je ostal živ, vendar ga je več kot pol stoletja spremljala krivda preživelega in vprašanje, zakaj je usoda izbrala prav njega: »Kdo je bil tisti, ki se je takrat odločil, kateremu od nas bo dal boljše karte, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec? Meni je na srečo usoda takrat namenila močne karte.« Šele po dolgih desetletjih je v njem dozorela odločitev, da pove svojo zgodbo.

Knjigo je zapisala njegova žena, novinarka Biba Jamnik Vidic, ki je z izjemno tenkočutnostjo sledila moževi pripovedi in ji dala jasno, tekočo obliko. Pred bralcem se razgrinja zgodba občutljivega in radovednega dečka, ki mu usodni vzpon na Triglav v hipu prekine brezskrbno mladost ter ga zaznamuje z rano, ki jo celi več kot pol stoletja. Pretresljivi opisi neurja, strele in kaosa niso napisani zato, da bi šokirali, temveč da bi osvetlili trenutek, ki je zaznamoval nadaljnje življenje.

Knjiga se ne ustavi pri usodnem dnevu na Triglavu. Razgrne Daretovo življenjsko pot, zaznamovano s poznejšimi izgubami – smrtjo komaj štirimesečnega sina in mnogo prezgodnjo smrtjo žene. Ob vseh teh preizkušnjah se Dare znajde pred vprašanjem, kako živeti naprej. Njegova pot odrešitve se začne, ko spozna sedanjo ženo Bibo, ob pogovorih, terapiji in prebiranju knjig, kar mu pomaga razumeti lastne stiske. S tem knjiga preseže okvir osebne izpovedi in postane pretresljiv razmislek o žalovanju, krivdi preživelega ter iskanju notranjega miru.

Pripoved odlikujejo iskrenost, skromnost in odsotnost patetike. Jezik je stvaren, dokumentaren in prav zato toliko bolj prepričljiv. Prvoosebni pripovedovalec ne išče usmiljenja niti ne ponuja preprostih življenjskih resnic, temveč bralca povabi, da stopa ob človeku, ki se vse življenje uči živeti s krivdo preživelega.

Strela z jasnega bo nagovorila ljubitelje resničnih zgodb, gorniške literature in vse, ki jih zanimajo teme travme, žalovanja ter osebne preobrazbe. Zakopane rane ne izginejo same od sebe − ta knjiga pokaže, da jih je postopoma mogoče sprejeti in z njimi živeti.