skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Skrite želje, nemirna potovanja

Roman je delo, v katerem se življenjske zgodbe štirih ljudi iz sodobnega Skopja prepletajo s fragmenti življenj približno 50-ih naključno izbranih ljudi iz različnih krajev sveta. Zgodb osrednjih literarnih oseb, mladega para Bistre in Martina, glasbenika Davida in poslovneža Pavla, ne spoznavamo v strnjeni kronološko linearni in prostorsko omejeni pripovedi. Zdi se, kot da avtor pred bralcem ustvarja kolaž možnosti sodobnega bivanja, v svojo pripoved lepi koščke trenutkov iz različnih življenj, ki so vredni pomnjenja, utrinki, ki posameznika določajo ali so se vanj posebno vtisnili. Med te drobne, večkrat zelo poetične in samostojno zaključene, odstavek, stran ali dve dolge pripovedi, avtor razprši daljše pripovedi iz življenja štirih protagonistov. Oba sklopa pripovedi ustvarjata zanimiv kontrast: če so zgodbe naključnih ljudi polne smisla, modrosti, dragocenih trenutkov, mini-razodetij, skoraj kratke meditativne zgodbe, pa iz zgodb protagonistov diha stagniranje, odtujenost od drugih in sebe, življenje po nareku splošnih pričakovanj, neizpolnjenost, samozatajevanje – iskrene želje ostajajo skrite. Od tu tudi naslov prvega dela celotne pripovedi: Skrite želje. Do preobrata vzdušja v zgodbah protagonistov pride v drugem delu celotne pripovedi, z naslovom Nemirna potovanja, kjer vse štiri literarne osebe na konstruktiven ali destruktiven način vzamejo svoja življenja v svoje roke.

Kljub svoji fragmentarnosti je pripoved strukturirana do bralca prijazno, odlomki iz zgodb osrednjih literarnih oseb so naslovljeni z imenom protagonista in oštevilčeni, pripovedi drugih oseb so označene z imenom in krajem pripovedovalca in imajo tudi samostojen naslov. Taka ureditev besedila omogoča, da (ponovno) beremo samo odlomke z življenjsko zgodbo izbrane osrednje osebe, tudi zgodbe drugih ljudi lahko beremo po spremenjenem zaporedju. Poigravamo se lahko tudi z iskanjem nakazanih povezav med protagonisti osrednjih zgodb.

Pripovedovalec je v pripovedih naključnih ljudi prvooseben, v zgodbah protagonistov tretjeoseben, z navidezno distanco v drobnih detajlih razkriva globine doživljanja protagonistov, ti se pogosto razkrivajo v dialogih.

Vsebinsko pripoved odpira številne problemske teme (odtujenost v odnosih, povzpetništvo, praznina družabnih omrežij, pomanjkanje smisla, ujetost v zakonskem življenju …), po drugi strani pa ponuja tudi številne drobne vsakdanje življenjske smisle, zajete v zgodbah posameznikov.

Pripoved spodbuja k razmišljanju o tem, kaj je tisto, kar nas v življenju določa, ali so življenjske odločitve res enkratne in usodne, ali živimo avtentično v harmoniji sami s seboj ali zgolj po inerciji, nareku vsakdana in okoliščin.

Delo je bilo v Makedoniji nagrajeno z nacionalno nagrado roman leta 2020, nominirano je bilo tudi za nagrado Balkanika (to podeljujejo založbe iz sedmih balkanskih držav: Severne Makedonije, Bolgarije, Srbije, Albanije, Grčije, Turčije in Romunije) in nagrado Evropske unije za književnost (EULP). Roman je trenutno edino delo Vladimirja Jankovskega, prevedeno v slovenščino.

Popotovanje ljudi Knjige

V Franciji se čas preveša proti razsvetljenstvu. Vendar se razum in svoboščine porajajo zelo počasi. V Parizu se sestaja skrivna Bratovščina, katere člani so zelo različni ljudje z različnimi interesi.  Vsem je skupno, da želijo poiskati smisel življenja. Odkriti želijo vse znanje sveta. To naj bi bilo zapisano v Knjigi, dani od Boga, v kateri je Bog odgovoril tudi na vsa vprašanja, ki jih lahko človek zastavi. Knjiga naj bi se nahajala v zapuščenem samostanu sredi Pirenejev. Najbolj so si Knjigo želeli poiskati Markiz, najditelj zemljevidov de Chevillon, bogataš de Berle in kavalir d`Albi. Kočija, ki odide iz predmestja Pariza proti Pirenejem, na poti naposled združi Markiza, kurtizano Veroniko in mladega Gaucha, ki po naključju postane kočijaž. Na poti se jim na svojem konju za nekaj časa pridruži še angleški popotnik Burling, ki se z Markizom pomenkuje o znanosti, magiji, alkimiji, kabali, filozofiji, umetnosti. Lahko rečemo, da potujeta po svetu dosežkov in idej znanosti, religije in vsega, kar določa življenje tistega časa. Po dolgem popotovanju, na katerem naletijo na drugačne kraje in ljudi, kot so jih vajeni, na čudesa in bitja iz drugega sveta, prispe skupinica v čudežno dolino, kjer drevje hkrati cveti in rodi, cvetje oplaja zrak z izjemnimi vonjavami, bistra voda pa daje vsemu življenje. Sredi doline stoji samostan. Je zdaj poti konec?

Olga Tokarczuk se je rodila leta 1962 v Sulechovu v zahodni Poljski. Doštudirala je klinično psihologijo in delala kot psihoterapevtka, bila je vodja založbe Ruta, vodila je delavnice kreativnega pisanja, je soorganizatorka literarnega festivala. Zagotovo je najpomembnejša poljska pisateljica. Tudi najslavnejša. Je Nobelova nagrajenka za književnost (2018). Pred tem je prejela tudi nagrado Vilenica (2013) in kasneje še Bookerjevo nagrado (2018). Je avtorica večih romanov, kratkih zgodb, esejev, slikanic. Napisala je tudi operni libreto. Popotovanje ljudi Knjige je njen prvenec. Zanj je prejela nagrado Zveze poljskih založnikov.

Muharjenje v Jemnu

Paul Torday se je na britanski literarni sceni pojavil relativno pozno, pri skoraj šestdesetih, in s prvencem Muharjenje v Jemnu (Salmon Fishing in the Yemen) takoj požel uspeh. Diplomant angleške književnosti je trideset let delal v industriji in se naposled odločil zapluti še tja, kamor ga je od nekdaj vleklo – v svet literature.

Romaneskni prvenec je prava komedija absurda, ki združuje humor in politično satiro z romantičnimi prvinami. Za delo je avtor kmalu po izidu leta 2007 dobil nagrado Bollinger Everyman Wodehouse za najboljši komični roman. Pet let po avtorjevi smrti (2018) je njegova družina ustanovila sklad Paul Torday Memorial Prize, ki nagrade podeljuje avtorjem_icam, ki so prvenec izdali v starosti 60 let ali več.

Zdolgočaseni britanski strokovnjak za ribištvo dr. Alfred Jones nekega dne dobi nenavadno in popolnoma nesmiselno nalogo v suhih vadijih jemenske puščave naseliti losose, da bo ultra bogati šejk lahko športno ribaril in v državi razvil to dejavnost. Seveda se znanstveniku kaj takega zdi nemogoče in trapasto, a se v projekt vplete še simpatična uslužbenka s strani šejka najetega podjetja Harriet Chetwode-Talbot, ki vodi projekt in za dosego cilja uporabi svoje veze vladnih pomembnežev. Resen in uspešen znanstvenik dr. Jones je postavljen pred ultimat »sodeluj ali pojdi«, zato zavoljo lastne eksistence stisne zobe in se odloči sprejeti nalogo. Zadeva postaja vedno bolj realna in bo, kot kaže ne glede na okoliščine, tudi izvedena. Ambiciozen projekt postane najpomembnejša naloga britanske vlade, bogati šejk pa je prepričan, da se z denarjem, voljo in zaupanjem da narediti prav vse – tudi naseliti severnoatlantskega lososa v puščavo. Sčasoma šejk s svojim trdnim prepričanjem okuži tudi dr. Jonesa, ki vedno bolj verjame v realizacijo projekta.

Roman je zapisan kot mešanica korespondence v obliki e-pošte med sodelujočimi pri projektu, prestreženih sporočil Al Kajde, zapisnika parlamentarnega zasedanja, vladnih zapisov, člankov iz časopisov, dnevniških zapisov dr. Jonesa … besedilo je skratka konglomerat različnih oblik, ki prinašajo pester vpogled v dogajanje in izrisujejo literarne like.

Leta 2011 je bil v režiji Lasseja Hallströma posnet tudi istoimenski film.  

Smrt deklice z vžigalicami

Eden od najbolj priljubljenih hrvaških pisatelj Zoran Ferić bralca z romanom Smrt deklice z vžigalicami bralca odpelje na navidez idilični jadranski otok, kjer se med turistične znamenitosti štejejo ostanki nekdanjih vojaških zaporov in taborišč za politične zapornike. Tja prispe cinični in nevrotični patolog, ki se sprva udeleži pogreba prijateljeve hčerke, vendar se po naključju skupaj s svojimi policijskimi kolegi zaplete v preiskavo umora transseksualne prostitutke iz lokalnega bordela. Tekom iskanja morilca začne patolog razkrivati temačne skrivnosti prebivalcev otoka, pred bralčevimi očmi pa se sestavlja jadranska različica kultne nadaljevanke Twin Peaks, ki vključuje elemente številnih žanrov; kriminalke, psihološkega trilerja, okultne grozljivke, absurdne groteske in črne komedije.

Tik pred koncem sveta

Bolj ali manj še ena v seriji tako imenovanih skandinavskih komedij zmešnjav, ki popeljejo bralca predvsem v kaotičen splet skrajno nenavadnih okoliščin, ki smo jih na primer že vajeni iz del Arta Paasilinna. Ob branju lahko dobimo občutek, kot bi se pisatelj namerno trudil izmisliti vedno bolj neprekosljivo nore okoliščine, v katerih se znajdejo “naključno” zbrani flegmatični karakterji, ki jih skupna usoda vodi vedno novim dogodivščinam naproti. Kljub temu bralcu roman ponudi kakšno pametno življenjsko modrost in predvsem spodbuja k bolj sproščenemu pristopu do vsega skupaj, še posebno v tem modernem svetu družbenih in socialnih medijev, kjer v resnici ni nič tako, kot se zdi. Življenje je konec koncev treba živeti vsak dan, kot da bo jutri konec sveta.

Maček, ki je učil zen

Britanski pisatelj in ilustrator James Norbury je postal mednarodno prepoznaven s knjigo Veliki panda in majceni zmaj in tudi v  najnovejši knjigi imajo glavno besedo živali ter zenovske modrosti.

Zgodba se začne daleč od tod, v mestu, ki leži na bregovih velike reke in daje bivališče več tisoč ljudem. V njem živi tudi maček. Že mnogo let išče modrost, a je še kar ni našel. Prijateljica podgana ga napoti v osrčje javorjevih gozdov, kjer bo pod starim borom zagotovo dosegel popoln mir in razumevanje. Maček na poti sreča še druge živali. Vsaka ima svojo zgodbo in sporočilo.

Norbury je v pripoved, ki prikazuje posameznikovo potovanje in težave na duhovni poti, spretno vpletel nekaj tradicionalnih zenovskih zgodb. Dodal pa je tudi nekaj svojih, jih naredil bolj dostopne ter sodobnim bralcem razumljivejše. Zen je namreč eden od tistih pojmov, ki jih je težko razložiti. Najlažje ga je razumeti, če ga izkusimo. Avtor ga razume kot odločitev za bivanjski slog, ki v življenje prinaša več miru in modrosti.

Piko na i besedilu dajejo avtorske ilustracije. Večina je tradicionalnih, nekatere pa so narisane v posebni starodavni tehniki sumi-e. Gre za slikanje s črnim tušem na rižev papir, kar ustvarja nežne, spontane podobe.

Čudovita pripoved bralca vabi na pot odkrivanja, raziskovanja, čutenja. Zenovska filozofija daje posamezniku veliko moč. Pisatelj pa nas vabi, da začnemo že sedaj. Z mislijo, »da dobre stvari pogosto pridejo iz tistega, kar se zdi slabo.«

Onečejevalec

“Kdo je Theodor Baumann?” je vprašanje, ki spremlja enigmatično zgodbo Onečejevalca, novega romana Kazimirja Kolarja. Roman predstavi nenavadne dogodke, ki pretresajo Ljubljano in bližnjo okolico; na javnih površinah se pojavljajo velike luže urina, nekdo spomenike premaže s fekalijami, javni prostori kot so knjižnice in trgovine postanejo tarče nesramnega vandalizma, povrhu tega pa v eni od stolpnic začnejo umirati mlade ženske. Glavna junakinja romana je novinarka, ki začne preiskovati ozadja čudaških dogodkov in vedno naleti na isto ime; Theodor Baumann, ki s svojo hladno prisotnostjo, nenavadnim premikanjem ter čudaško obliko telesa pri vsakomur, ki ga sreča, zbuja strah.

Onečejevalec je odbita kombinacija filozofskega eseja in skrivnostne kriminalke, ki tako kot dogodki v romanu pri bralcu zbujajo občutke nelagodja in strahu pred prvinskim zlom; groteskni prizori, nasilje in pogosto nepojasnjena agresija predstavljajo rdečo nit Kolarjeve knjige.

Brodolom

Dragan Petrovec je za nas pripravil novo zbirko svojih duhovitih humoresk. Z njihovo vsebino posega v komične dogodke vsakdanjega življenja, a to počne prijazno in prizanesljivo, brez kakršnega koli posmehovanja. Besedila je užitek brati tudi zaradi  njegovega načina pisanja. Kot je v eni svojih kolumn zapisal avtor: »Včasih omenim, kako dragocena so umetniška dela za mnoga področja našega bivanja. Pomagajo razumeti človeško nrav in vedenje v najrazličnejših okoliščinah. Občutljivi umetniki znajo naslikati odnose med ljudmi dosti jasneje kot mnogi učbeniki kriminologije ali psihologije.« Upajmo, da nas avtor še kdaj preseneti z zapisi, ob branju katerih se bomo nasmejali brez občutka, da se iz kogarkoli norčujemo, saj se lahko marsikaj od opisanega zgodi tudi nam, hkrati pa bomo uživali v zavedanju, da lahko pisatelj svoj namen doseže z lepim jezikom, brez neokusnih in vulgarnih besed, ki jih v sodobni književnosti avtorji žal vse prepogosto uporabljajo.

Odkritje počasnosti

Pisatelj se v romanu naslanja na življenjepis britanskega polarnega raziskovalca Johna Franklina (1786 – 1847). Vendar je vsebina še veliko več kot zgolj nizanje resničnih in izmišljenih dogodkov na njegovi življenjski poti. Nadalny se poglobi v psiho človeka, ki je bil v otroštvu zaradi svoje počasnosti in nerodnosti tarča posmeha vrstnikov in zaničevanja odraslih. Z vztrajnostjo, nekaj pa tudi zaradi srečnih naključij, se mladi Franklin nauči strategij, ki mu omogočajo desetletno preživetje in celo uveljavljanje v vojni mornarici. Predvsem pa v tem času spozna vso nečlovečnost vojaških spopadov in sklene, da vojak ne bo nikoli več. Nadaljevanje življenja posveti svoji veliki strasti, to je iskanju severnega prehoda med Atlantikom in Pacifikom. Na raziskovalnih ekspedicijah, ki jih vodi, postane njegova počasnost  občudovanja vredna sposobnost natančnega opazovanja, premišljenega sklepanja in modrih odločitev. Predvsem pa je Franklin v polarni divjini  z njenimi  avtohtonih prebivalcih odkril deželo, kjer čas ni nikoli priganjal.

Poleg zgodbe dostojanstvenega pomorščaka, ki je v času svojega življenja izstopal s pravičnostjo in humanostjo, je roman slikovit opis razmer zgodnjega kapitalizma in razvijajoče industrializacije. Svetu tehnologije, v katerem je hitrost eno ključnih meril uspešnosti, Franklin zoperstavi svoj sistem delovanja, s katerim ostaja zvest samemu sebi. Zato je roman še kako aktualen tudi za današnji čas, ko naglica vse bolj obvladuje naša življenja. Priporočeno je počasno branje s pozornostjo na številne detajle.

Izogibajte se Gretchen: zgodba o nemogoči ljubezni

Zgodba nas popelje v Nemčijo, natančneje v Köln, kjer spoznamo Toma. Tom je voditelj večernih poročil in zelo priznan raziskovalni novinar. Svoja srednja leta uživa na polno, zaposlujejo ga služba, zabave s prijatelji in razkošna potovanja. Njegovi odnosi z ženskami in sodelavci so zelo površni, celo odnos z njegovo mamo, edino sorodnico je zelo krhek. Vse dokler ga okoliščine ne prepričajo, da se z njo nekaj dogaja. 84 – letna Greta je zelo ponosna in samostojna ženska, ki obožuje svojega sina, vendar mu tega nikoli ni znala pokazati. Vse dokler ji bolezen ne začne odstirati bolečih spominov, preko katerih je v mladosti položila betonski pokrov, da je na njem lahko gradila novo življenje. Spomini ji uhajajo in Tom spoznava povsem nove plati življenja svoje mame, razkriva njeno mladost, ki jo je zaznamovala 2. svetovna vojna v Nemčiji. Njegova poklicna uspešnost mu omogoči, da lahko razišče nepojasnjene dogodke in tako mami omogoči, da se spravi s svojo preteklostjo.

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×