Žanrljubezenski roman, potopisni roman, zgodovinski roman
Narodnostbelgijska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Zbirka Knjižna zbirka Beletrina
Prevod Staša Pavlović
Ključne besede Beg, Judovstvo, Ljubezen, Srednji vek
Število strani

329

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kar je že imelo obliko in bistvo, spet postane materija, mrtva, oropana svoje delikatne strukture.

Mesec tewet judovskega leta 4851, za kristjane leto 1090. Od vsepovsod se vali grožnja. Domišljijo nadvladuje strah. Ona iz nagona ljubezni zapusti gosposko življenje, bogastvo, ugled in dobro ime, in se tako sama prisili v izgnanstvo. Vigdis, staro norveško ime, ki pomeni boginja boja, in so mu ob krstu dodali še krščansko ime Adelais, zamenja za judovsko Sarah Hamoutal. David Todros, njen judovski izbranec, z obljubo poroke usodno poseže v njeno življenjsko pot. Pobegneta na varno, a njen beg postane vseživljenjska pokora. Samota na poti je Hamoutalina edina stalnica. Svet, pred katerim bežita sprva skupaj, nato ona sama, je krut, brezkompromisen in krvoločen svet sovraštva in križarskih vojn. Njeno pot v enaindvajsetem stoletju ponovno prehodi in jo literarno zapiše Stefan Hertmans, flamski pisatelj, opirajoč se na zgodovinske podatke – o njeni tragični usodi neposredno pričata dva fragmeta, predvsem T-S 16.100, pa tudi T-S 12.532, najdena v genizi v Fustatu (današnjem Kairu), oba varno shranjena v knjižnici v Cambridgeu v Cairo Genizah Collection. Z izjemno lepim in bogatim pripovednim načinom ter osupljivimi prizori srednjeveškega časa se pisatelj Stefan Hertmans neposredno in čuteče dotakne bralčevega srca.

Glej tudi:

Odrasla je z zgodbami o naravi, ki jo usmerja Bog. Z judovskim bogom, čigar imena ne sme izreči, ni dosti drugače, a kje točno tiči razlika, ji ni povsem jasno. Dovolj je, da vidi zlepljeno oso umirati v loncu medu, da sliši njeno poslednje brenčanje, ali malega škorpijona, zmečkanega pod kakim podplatom, pa se že mora obrniti stran, si razbijati glavo z vprašanjem, kateri bog je odgovoren za to. Ko si nekajmesečnega sina, malega Yaakova, pritisne k prsim, jo včasih preplavita tesnoba in nejasen strah. Ne bo od njene tako varne mladosti v ljubki hišici na severu res ostalo čisto nič? Kakšen je smisel surovega življenja tukaj? Ujame se v zlovešč ples s smrtjo. Bogoslovcem so take muke prihranjene, kot da bi imelo zanje smisel vse, kar jih obdaja. Včasih se počuti, kot da se je znašla v vakuumu, ker je zavrgla vero svojih staršev. Naj jo David še tako uči o Tori in stari zgodovini judovskega ljudstva, temelji njene gotovosti so se skrhali in ob sebi nima nikogar, s komer bi lahko govorila o tem: kristjani bi jo takoj ožigosali za čarovnico in jo vrgli na grmado, judje bi jo opomnili, da je v svojem dvomu slaba prozelitinja in da kot taka nikoli ne bo del judovske skupnosti. Stori torej to, kar omikanim ženskam njenega časa pritiče: molči, skloni glavo, moli v tišini. Večkrat ne ve, h komu, najbrž h glasu v nji sami, k izgubljenemu angelu, ki ji včasih pristane na rami, ob čemer jo zmeraj zajame tresavica, in da bi se zbrala, žebra tiha zaklinjanja.

(str. 34)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tujka.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 220
Komentarji: 0
Število ocen: 5
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 10

Morda vam bo všeč tudi