Sanjska novela

Sanjska novela iz leta 1926 je eno najbolj znanih del avstrijskega avtorja, predstavnika dunajske moderne Arthurja Schnitzlerja. V njej spremljamo Fridolina in Albertino, ki imata na videz harmoničen zakon in srečno življenje. Fridolin je zdravnik, ki večino svojega časa preživi na kliniki, Albertina pa skrbi za njuno šestletno hčer. A vse kaže, da njuno življenje le ni tako izpolnjeno, kot se zdi na prvi pogled. Neke noči si zaupata, kako sta na počitnicah na Danskem skoraj prevarala drug drugega. Čeprav je ostalo zgolj pri želji, pa njuna iskrenost sproži verigo dogodkov, zaradi katerih se še bolj odtujita. Fridolin se odloči, da bo ženo prevaral, Albertina pa ima tisto noč erotične sanje, v katerih spi z drugim moškim. Ko sanje zaupa možu, se ji ta iz ljubosumja sklene maščevati. Po še eni noči klatenja po Dunaju in iskrenem pogovoru naslednje jutro, v katerem se ženi zaupa in ji poroča o vsem, kar se mu je zgodilo, se zdi, da sta se zakonca spet zbližala – oziroma si najbrž še nikoli nista bila tako blizu.

Dogajanje v noveli je postavljeno na Dunaj in s Fridolinovo aktivnostjo in Albertinino pasivnostjo – Fridolin svoje erotične fantazije izživi oziroma jih vsaj želi izživeti v resničnosti, medtem ko je Albertini to “dovoljeno” samo v sanjah – slika meščansko družbo in razgalja njeno dvojno moralo. Besedilo je polno simbolike in ves čas prehaja med sanjami in resničnostjo oziroma briše mejo med njimi – Schnitzler je navdih za zgodbo našel pri Freudu oziroma njegovi Interpretaciji sanj. Poleg erotike se kot druga velika tema novele pojavlja smrt, saj se Fridolin kar naprej srečuje z njo. Novela, v kateri avtor spretno stopnjuje napetost, je delno zapisana v notranjem monologu, ki nam odpira vrata v Fridolinove misli in čustva. Služila je kot predloga za več filmov, najbolj znan med njimi je gotovo film Široko odprte oči režiserja Stanleyja Kubricka.