Pustolovka

Žanrmladinski roman
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaIzola, 2020
Založba
Prevod Ana Ambrož Strle
Ključne besede Dedki, Družinski odnosi, Jadranje, Morje, Preživetje, Prijateljstvo, Pustolovščine, Spomini, V mladinskem leposlovju, Vremenske ujme
Število strani

268

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Sophie prisluhne klicu morja, ki obljublja pustolovščino. Na jadrnici Pustolovka bo odplula v Anglijo skupaj s tremi strici in dvema bratrancema do svojega dedka, Bompija. Sophie in Cody, eden izmed njenih bratrancev, pišeta vsak svoj ladijski dnevnik. Skozi njune zapise spoznavamo njuno preteklost ter preteklost ljudi, ki so z njima na jadrnici. Vsak ima svojo zgodbo, vsak je šel kdaj ali pa ravno zdaj prehaja skozi težko obdobje v življenju. Sophie je sirota, ki je po težkem rejniškem obdobju spet začutila, kaj pomeni družina. Ker pa je starša izgubila v nesreči na morju, potovanje na jadrnici in podoživljanje preteklosti, zanjo predstavljata še poseben izziv. Cody ima težave v odnosu s svojim očetom, ampak ladja in čas umiritve, izolacije, drugačnega tempa življenja, naredijo svoje. Odnos med njima se na ladji močno popravi. Eden izmed stricem z ladjo išče svojo izgubljeno ljubezen, eden izmed stricev je pravi umetnik. Hkrati pa skozi s pomočjo Bompijevih zgodb, ki jih Sophie pripoveduje med plovbo s Pustolovko, spoznavamo tudi stričevega očeta in Sophiejinega dedka, Bompija. Obisk Bompija v Angliji je tudi končni cilj potovanja s Pustolovko. Jadrnica in izolacija naredita svoje, vsi na jadrnici se med seboj zbližajo in življenje ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Od trnja do zvezd, je latinski pregovor, ki še kako drži. Hudi pretresi, tudi voda zna pokazati svojo moč, nam dajo misliti, takrat znamo stopiti skupaj in znamo biti drug drugemu blizu. Hkrati pa je jadrnica vsakemu izmed njih tudi dala priložnost za to, da se je sam pri sebi soočil s preteklostjo, ji pogledal v oči in z novim pogledom na svet stopil v svetlejšo prihodnost. Včasih si moramo vzeti čas, da se sami sebi odkrijemo, odžalujemo in z vso močjo preživetja nadaljujemo svojo plovbo skozi življenje. Včasih sije sonce, včasih pa nas zajamejo hudi valovi. Neverjetna Sophie pa nam daje upanje, da bo še vse v redu.

“Bila je deklica. In deklici ni bilo jasno, kaj se zares dogaja. Le majhen deklič je še, zebe jo, lačna je, strah jo je in hoče mamico in očka. In ko ji drugi ljudje zagotavljajo, da sta šla očka in mama v nebesa, kjer je tako zelo lepo, vedno toplo in sončno, in kjer ni nobenih težav in nobenih sovražnikov, je malčici hudo in sprašuje se, zakaj je v tisti prekrasni kraj nista vzela s sabo. In kamorkoli malčica gre, jo ljudje ves čas sprašujejo, česa se spomni o tistih odraslih, ki so odšli v tisti prelepi kraj, toda deklica se teh bolečih stvari noče spominjati. Dovolj ji je že samo živeti vsak dan. Deklič hoče živeti zdaj in tukaj in hoče gledati le zdajšnji trenutek in reči, ki prihajajo, ki so na obzorju, ne pa, da bi se morala ukvarjati z vsemi bolečimi trenutki, ki jih je hotela pustiti za sabo. Toda ne glede na to, kaj sirota hoče, jo nekaj v njej potiska naprej, medtem ko jo nekaj čisto drugega kar naprej vleče nazaj.” (str. 202-203)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pustolovka.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 108
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Dela avtorja