Puška v roki, pesem v žepu

Kakšna je zapuščina kolonializma? Ali se je ta sploh kdaj končal, ali pa morda nekoliko prikrito in podtalno še vedno obstaja? S temi in podobnimi vprašanji se še danes ubada večina afriških držav in njenih prebivalcev, ki v glavnem trpijo pod vlado kakšnega od diktatorjev, ki je na svoje mesto ponavadi stopil kot narodni odrešenik. Takšna je tudi zgodba Majele dja Majele, glavnega junaka romana Puška v roki, pesem v žepu, ki ga je že leta 1973 objavil Emmanuel Dongala, afriški pisatelj iz Konga. Majela dje Majela, človek dobrih namenov in malce boječega značaja nekoliko po pomoti postane diktator. Ljudstvo ga samo postavi na piedestal, on pa mu obljubi, da bo odslej vse drugače, brez nasilja in pravično. A vendar nikoli ni vse drugače. V glavnem vse ostaja enako. Afrika se ni nikoli v popolnosti otresla kolonializma. Morda zgolj formalno in na papirju, kar bi naj dokazovalo neodvisnost afriških držav. A v praksi je žal drugače. Še vedno namreč politiko nastavlja in vodi predvsem denar, ki prihaja iz držav bivših kolonizatorjev. Nekatere stvari se težko spreminjajo. Nekatere stvari (pre)dolgo ostajajo enake. Vse bo drugače! Kdaj, če sploh?