Psi iz Rige : inšpektor Wallander v primežu tranzicije

Drugi del primera inšpektorja Wallanderja, Psi iz Rige, nas vodi v 90. leta 20. stoletja, v čas tranzicije po osamosvojitvi baltskih držav od Rusije. Na obalo pri Ystadu naplavi napihljiv čoln z mrtvecema. Wallander se s pomočniki loti preiskave. Na pomoč jim pride major Liepa iz Latvije, redkobeseden mož, ki  ga po vrnitvi v domovino ubijejo. Wallander odpotuje v Latvijo in skuša ugotoviti, kakšna je povezava med čolničkom, mrtvecema in Liepo. Stvari so izjemno zapletene, prave pomoči ni niti od latvijskih preiskovalcev. Še več, prav glavna preiskovalca Wallander sumi povezave s političnimi in mafijskimi krogi. V to ga prepričujejo tudi člani domoljubne organizacije, ki so prav tako skrivnostni in se predstavljajo z izmišljenimi imeni. Edina pomoč, ki ostane Wallanderju, je Liepova žena Baiba. Če bi se spomnila pomembnega detajla iz pogovorov z možem, bi bil primer morda rešen.

Psi iz Rige so napeto branje, ki nas ponese v polpreteklo zgodovino, Mankell pa spretno operira z družbeno-političnimi dejstvi in dogodki tistega časa. Kot v prvem delu tudi tu ne manjka lik ostarelega inšpektorjevega očeta, nekdanji, preminuli sodelavec Rydberg pa živi dalje v Wallanderjevemu spominu.

Henning Mankel (1948-2015) je bil švedski pisatelj, ki je svojo umetniško pot pričel kot pisec in režiser gledaliških del s socialno in politično tematiko. Svoje življenje je preživljal na Švedskem in v Mozambiku, kjer je v Maputu ustanovil gledališče Teatro Avenida. V začetku devetdesetih let je začel pisati kriminalne romane, ki so postali pravi bralni hit doma in v tujini. Mankell je bil prvi mojster modernih skandinavskih kriminalk. Je literarni oče inšpektorja Kurta Wallanderja, ki še danes ostaja priljubljen preiskovalec umorov in vzrokov za najtežje oblike nasilja.