Pričevanje

Žanrpesem
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 2020
Založba
Ključne besede Čas, Intuicija, Zavest
Število strani

115

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kar je, je zato, da bo nekaj drugega. (str. 17)

Ko pesnik zapiše pesniško zbirko, ki nakazuje na trend osebne rasti, na zbirko, ki se bolj približuje intuitivnemu, je to nekaj posebnega. Zakaj? Ker bi se sicer v poeziji ne držali toliko intuitivnega, ‘izven-pravilnega’, saj to v današnjem literarnem prostoru in času med kritiki in bralci ni najbolje sprejeto. Pojem duše in podobnega filozofskega nabora trenutno v poeziji ni gledan s simpatijo. Zakaj ne jemljemo pesmi, pesništva že samega po sebi tako? Kot besede, ki padajo na dušo, ki naj bi se “rodila” že z našim spočetjem? Kar piše, pravi avtor, je preprosto. Navaja filozofske izreke oz. trditve, da je vsak od nas eden in edinstven, da smo enim učitelji, od drugih se učimo, da je vsak od nas oče in mati in slednja v nas nenehno rojeva možnosti. Četudi kot posameznik ne pozna odgovorov. Četudi ostaja kot posameznik ponižen, za hip naseljen v notranjosti misli, ki je hladna in prazna. Človek ni ne tam ne tukaj. Je vsepovsod nikjer, obenem in nikdar. In saj vemo, ‘če je pot prava, ne potrebujemo besed.’ Pa se povprašamo, ali nis(m)o potemtakem poeti vedno na nepravi poti, saj brez besed ne gre? V pesniški zbirki – ali ‘kristalizirani zavesti, ki se je približala filozofiji’, kot pravi v intervjuju avtor, gre za globlji uvid, za trenutke popolnega psihološkega preizkušanja, za nasprotje med intuicijo in razumom. Gre za ranljivo, občutljivo pisanje – ali morda le za drugačno pot iz ozkosti, zdaj že zdolgočasenega literarnega prostora. Grez za zbirko, ki si upa malo drugače.
Aleš Šteger je slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik, rojen na Ptuju. Študiral je primerjalno književnost in nemščino na filozofski fakulteti v Ljubljani. Je član uredništva Študentske založbe Beletrina. Zbirko spremljajo čudovite risbe slikarja Dušana Fišerja, “ki reagirajo na plasti in plati, ki jih razkriva pesnik.”

Postati čista negibnost.
Prostor, kjer nič ne manjka, kjer ni moč ničesar odvzeti.
Tako kot miruje modrina za oblaki.
Tako kot miruje tišina okrog besed.
Nikogar ni, ki bi ti lahko povedal, kako.
Nikogar, ki bi ti lahko karkoli potrdil.
Kompas je v tebi glas, šepet, ki se bo večal.
Sledi mu.
Od zunaj bodo glasovi.
Vsi so del tebe.
Vsi vstopijo vate, postanejo gradniki, telesni deli nekoga,
ki postajaš.
Nobenega smisla se nima čemurkoli zoperstavljati.
Nobenega smisla ni, ko začutiš, ne spregovoriti,
živeti potuhnjeno v strahu.
Hrbtenica želi biti vzravnana.
Naj ti svetloba pada naravnost na obraz.
Česar se bojiš, te bo dohitelo.
naj te dohiti danes.
Zdravilno je, če boš ohranil zavest.
Mere ni.
Mera je gibanje samo.
Samo tebi lasno gibanje je.
Neskončno gibanje vode, da nastane dež.
Neskončno gibanje zraka, da bi dobil dih.
Že slišiš tuje, neželjene korake?
Sprejmi jih. Naj gredo skozte.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pričevanje.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 18
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja