Včasih je januar sredi poletja

Žanrpotopisni roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 1999
Založba
Ključne besede Potovanja
Število strani

193

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Avtor v svojem križancu med potopisom, romanom in esejem bralcu približa Peru. Postreže mu z mnogimi razmišljanji o sebi in svojem pogledu na svet, prav tako pa ga ne opehari za informacije s potovanja. Zelo veliko izve o sami deželi ter o njeni zgodovini, prebivalcih in naravi, pa tudi čisto osebne anekdote, ki jih doživijo vsi popotniki. Iz vseh teh skic je ustvaril kolaž, stkal ga je kot dragoceno tkanino izpod rok starodavnih Inkov, če se nekoliko vzneseno izrazim. V opis popotniških doživetij vpleta epizode iz preteklega osebnega življenja, na primer občutek klavstrofobije, ko je bil ujet v dvigalu, primerja s tistim iz muzeja, ko ga je v gneči prav tako zgrabila tesnoba. Zvok zvočnika z avtobusne postaje v Limi ga spomni na podobne glasove, ki jih je kot otrok slišal na avtobusni postaji na Ptuju in so izgovarjali imena njemu tedaj še daljnih in eksotičnih krajev, kot so Ormož, Ljutomer, Kidričevo, Maribor, Varaždin, Lenart. Roman se začne precej dramatično, z opisom prvega potovanja v neznano, ki smo ga vsi doživeli, to je rojstva. Aleš Šteger si neprestano zastavlja vprašanje, kaj nas sili v nadaljnja potovanja v življenju. Na svet okoli in znotraj sebe se ozira s senzibilnostjo, s katero bralca očara in se ga čustveno dotakne.

Glej tudi:

“Za Inke in druge civilizacije, ki so naseljevale Peru pred prihodom Špancev, so bila tkanja bolj sveta in dragocena kot zlato. Pozornost in ure, vložene vanje, so prekašale vse primerljivo. Davki so se plačevali v tkaninah, največje darilo je bil kos izbranega blaga, status umrlega je bil določen s količino tkanine, položene v grob, ugled osebe je bil doložen z vrsto blaga, ki ga je smela nositi. Tako je le inkovski kralj nosil obleko, stkano iz netopirjevih dlak. Celo po končanih bitkah je veljalo za neprimerno večje ponižanje ujetega sovražnika sleči do golega in se vrniti domov z zmagovalno trofejo njegove obleke, kot pa mu vzeti življenje.” (str. 28)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Včasih je januar sredi poletja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 22
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja