Poti : o ženski, ki je sama prepotovala 2.700 kilometrov avstralske divjine

Žanravtobiografski roman, potopisni roman, potopis, spomini
Narodnostavstralska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Prevod Helena Marko
Ključne besede Avstralci, Popotništvo, Potovanja, Aborigini, Samospoznavanje, Hoja, Puščave
Število strani

339

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Dama s kamelami

Robyn Davidson se je pred štiridesetimi leti odločila, da bo sama prehodila 2700 kilometrov dolgo pot čez avstralsko puščavo. No, ni se samo odločila, ampak je to tudi naredila.
Na svoje izhodišče v Alice Springs v centralni Avstraliji je prišla praktično brez vsega. V dokaj neprijaznem puščavskem mestu skorajda nihče ni verjel, da ji bo podvig uspel. Delala je po kameljih farmah in si pridobivala izkušnje glede oskrbe kamel ter si tri tudi prislužila. Po dveh letih priprav se je skupaj s psičko Diggity in kamelami Dookie, Bubom, Zeleiko in njenim mladičkom Goliathom odpravila na 2700 kilometrov in devet mesecev dolgo pot do Indijskega ocena. Robyn bi najraje ves čas bila sama, vendar je morala zaradi pomanjkanja denarja privoliti v občasne obiske fotografa revije National Geographic, ki je finančno podprla njen podvig. Tudi pričujoča knjiga je opremljena s čudovitimi fotografijami Ricka Smolana, ki ji je na začetku šel pošteno na živce, kasneje pa se je z njim spoprijateljila. Del poti jo je skozi svojo sveto zemljo spremljal tudi aboriginski starešina Eddie. Divjo deželo vročega peska je Robyn doživljala kot radodarno, dobrohotno in darežljivo. Žgoče sonce in pičle zaloge vode ji nista prišla do živega. Bolj so jo iztirila občasna srečanja s turisti in novinarji, ki so jo lovili po puščavskih prostranstvih in ji molila pod nos mikrofone in fotoaparate. Poti nam prinašajo poetične opise pokrajine in avtoričino potovanje do sebe. Po osupljivi zgodbi je bil tri desetletja kasneje posnet tudi film.

“Tistega večera sva skrenila s poti – Eddie se je odločil, da me bo peljal skozi svojo deželo. Teden dni sva se potepala po tisti deželi in zdelo se je, da Eddie z vsakim korakom zraste. Bil je moški, poln zgodb o sanjskem času, o dingu, o svojih povezavah s posebnimi kraji, ki so mu dajali svojstveno energijo, občutek zadovoljstva in pripadnosti. Vsak večer, ko sva se utaborila, mi je pripovedoval zgodbo za zgodbo, mit za mitom. Vsak delček te dežele je poznal tako dobro kot svoje lastno telo. Povsem doma je bil v tem okolju, z njim se je zlil v eno in ta občutek se je začel prenašati tudi name. Čas se je stopil, postal je nesmiseln. Mislim, da se še nikoli v življenju nisem tako dobro počutila. Pripravil me je do tega, da sem opazila stvari, ki jih prej nisem – zvoke, sledi. In začela sem dojemati, kako se vse lepo ujema. Ta dežela ni bila divja, temveč krotka in radodarna, dobrohotna in darežljiva, če si jo le znal videti, če si le znal biti del nje. To prepoznanje pomembnosti in pomena aboriginske zemlje presune mnoge bele ljudi, ki delajo v tisti deželi.”
(Str. 226)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Poti : o ženski, ki je sama prepotovala 2.700 kilometrov avstralske divjine.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 66
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 11
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 12