Ponarejevalci denarja

Žanrdružbenokritični roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2005
Založba
Ključne besede Družbeno okolje, Življenje, Vrednote, Izobraženci, Denar, Urbana naselja, Francozi
Število strani

348

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Mojstrovina francoske književnosti 20. stoletja

André Gide je francoski pisatelj, rojen leta 1869. Pisal je dobrih šest desetletij, največ časa in truda pa je posvetil literarni mojstrovini, romanu Ponarejevalci denarja, ki je izšel leta 1925. Za metaforičnim naslovom se skriva njegova težnja, čim bolj plastično in avtentično prikazati ponarejene vrednote moderne meščanske družbe. Načrt za roman je dokumentiral v svojem dnevniku, a se je pripoved kasneje razvijala mimo te začetne zasnove. V romanu sicer piše o objektivnih dogodkih, na primer, kako skupina študentov ponareja denar, a v njih išče in odkriva preneseni smisel. Vsakdanja dejanja tako postanejo simbolična in nakazujejo splošno človeška moralna vprašanja. Prikazuje življenje v mestih, kamor je v njegovem času že začela prodirati tehnika, ljudi, ki se znajdejo v moralnih stiskah, medosebnih nesoglasjih, čustvenih nesporazumih. Čas, v katerem živi, urbanega človeka preplavlja s površinskimi vtisi in mu ne dopušča miselne zbranosti. Tako Gide zvesto upodablja psihološki profil pariških izobražencev iz začetka 20. stoletja. Zgradba romana je nekaj novega in posebnega. V njem se resničnost prepleta z ironijo in grotesko. Z izmenjavanjem pripovednega zornega kota želi avtor prikazati razvejanost in zapletenost življenja ljudi v velikem mestu, njihovo neskladno in celo razklano duševnost. Kot prvoosebni pripovedovalec se vmešava v zgodbo in se včasih obnaša, kot bi vodil okroglo mizo. V romanu se prepletajo različni žanri, od dialoga, do pripovedi, eseja, analize, dnevnika, notranjega monologa, znanstvene razprave, kar daje delu živahnost in razgibanost, da bralec kar ne more odložiti knjige.

“Veste, danes so me vprašali, katera vrlina se mi zdi najlepša, in odgovoril sem brez obotavljanja: poštenost… Kako rad bi, da bi vse moje življenje, ob vsakem najmanjšem udarcu zazvenelo čisto, pošteno, avtentično. Skoraj vsi ljudje, kar sem jih poznal, zvenijo krivo. Biti prav tisto, kar se kažeš, veljati več kot resnično veljaš… Tako pa človek poskuša z menjavami valut, toliko se trudi za svoj dozdevni videz, da slednjič več ne ve, kaj resnično je…”

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ponarejevalci denarja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 14
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Dela avtorja