Pokopljite me za šprajc

4,5
(10)
Žanrproblemski roman
Narodnostruska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2016
Založba
Prevod Lijana Dejak
Ključne besede Družinski odnosi, Matere in sinovi, Otroštvo, Stari starši
Število strani

212

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pavel Sanajev je ruski pisatelj in filmski režiser. Pri šestindvajsetih je napisal avtobiografski roman, ki je predstavljal terapijo s pomočjo katere je predelal posledice neprijetnega otroštva. Roman, napisan okoli leta 1995, se je skoraj desetletje obdržal na vrhu uspešnic. Leta 2009 je bil po njem posnet tudi film. Zgodbo pripoveduje osemletni deček, ki živi pri starih starših, kjer naj bi ga pustila sebična mati. Vendar se izkaže, da to sploh ne drži. Skozi pripovedovanje Saše namreč počasi spoznavamo zgodbo njegove družine. Najpomembnejšo vlogo ima babica, za katero se izkaže, da je bolj nora, kot se sprva zdi. Nikoli ni prebolela smrti svojega prvega otroka, sina Aljoše. Teh ran ni zacelila niti kasneje rojena hčerka Olja. Zaradi svojih psihičnih težav je bila tudi hospitalizirana, kar pa ni čisto nič pomagalo. Saša, njen vnuk, in skrb zanj ji predstavljata nadomestek za izgubljenega sina. Žrtvi babičine norosti sta tudi dedek, njen mož, in Olja, njene hčerka. Dedek ima babico rad in za to je pripravljen potrpeti vse. Ona pa s skrbjo za svojega vnuka močno pretirava. Ker se ji zdi, da hčerka zanj ne zna skrbeti, ji ga vzame. Zanj skrbi dokler se ji hčerka končno le ne upre in sina babici ukrade. Olja namreč točno ve, kakšne bodo sicer posledice psihičnega zlorabljanja njenega sina. Ker babica še ene izgube ni sposobna prenesti, se zgodba konča tragično. Gre za hudo pretresljivo in temačno zgodbo o tem, kako lahko ljudje psihično zlorabljajo ne samo odrasle v svoji bližini, ampak tudi otroke. Otroci pa ne vedo, kako si pomagati, kaj je prav in kaj narobe. Seveda pa imajo vse svoje bližnje radi in se zato težko odločajo, na katero stran naj stopijo. Gre za težavne odločitve, pred katere otrok nikoli ne bi smeli postavljati. Hudo je, če že otroci razmišljajo o smrti in strahu pred pokopališči.

“Nikoli je bil najstrašnejši v mojih predstavah o smrti. Nazorno sem si predstavljal , kako bom moral sam ležati v zemlji, na pokopališču, pod križem, nikoli vstati, videti samo temo in slišati šumenje črvov, ki me bodo jedli, jaz pa jih ne bom mogel odgnati. Bilo je tako grozno, da sem ves čas premišljeval, kako se temu izogniti. Prosil bom mamo, naj me pokoplje za šprajc, sem si nekoč izmislil. Tam ne bo črvov, ne bo teme. Mama bo hodila mimo, jaz pa bom gledal iz špranje, in ne bo mi tako grozno, kot če bi me pokopali na pokopališču.” (str. 111)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pokopljite me za šprajc.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 59
Komentarji: 0
Število ocen: 10
Želi prebrati: 9
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 10

Morda vam bo všeč tudi