Poker

Poker je prva pesniška zbirka znamenitega slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je spremenila krajino slovenske književnosti.

V ospredju zbirke je igra z jezikom in svetom, ki je bila za takratni slovenski prostor nesprejemljiva. V nekaterih pesmih je neposredno prisotno parodiziranje, napad na slovensko literarno tradicijo in tradicijo NOB, slovenskosti itd., s čimer je razdiral obstoječe vrednote in presegel takratno slovensko pesniško tradicijo. Koncept njegove poezije je ironija, ki je včasih zelo jedka.

V njegovem delu je moč zaznati tudi modernistične teme, kot sta smrt in nihilizem, se pa za razliko od svojih predhodnikov odpove tesnobi. Za Šalamuna je vse igra, s čimer daje smrti drugačen pomen, saj jo relativizira. Na formalni ravni se igra naslanja tudi na zvočno in vizualno eksperimentiranje.