Mož, ki je hodil skozi stene

Žanrkratka zgodba
Narodnostfrancoska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2014
Založba
Zbirka Literarna zbirka Goga
Prevod Agata Tomažič
Ključne besede Čas, Druga svetovna vojna, Ironija, magični realizem, nadnaravne sposobnosti, Neenakopravnost
Število strani

255

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kratke zgodbe, v katerih se dogaja nepričakovano.

Marcel Aymé je francoski pisatelj in avtor, katerega zapuščina obsega veliko leposlovnih del ter gledaliških iger za odrasle in mladino. Žal v slovenski jezik ni bilo veliko prevedenega, zato je slovenskim bralcem razmeroma neznan. Ena izmed nazadnje prevedenih je pričujoča zbirka novel iz leta 2015 z naslovom Mož, ki je hodil skozi stene. Vse zgodbe so preplet realističnega dogajanja predvsem iz časa pred in med drugo svetovno vojno ter primesi pravljičnega. Aymé se izvrstno poigrava s pojmom časa: v noveli Časovna nakaznica prikazuje situacijo, ko država uvede nov način spopadanja z medvojnim pomanjkanjem in sicer tako, da »družbeno koristnejšim« ljudem omogoči, da živijo več dni na mesec, medtem ko neproduktivnim pripada manj časovnih nakaznic in s tem manj dni življenja. Podobno se zgodi tudi v noveli Odlok, ko prav tako zaradi vojne državljani naredijo 17-letni časovni preskok v prihodnost, da bi se izognili dolgim in krutim dnem vojne. Pri tem Aymé na čisto realen in poseben način v zgodbi prikaže tudi vse težave do katerih lahko ob tovrstnih ukrepih pride. Vsako zgodbo preveva magični realizem, so pa izpostavljene tudi resnejše družbene nepravilnosti, kot revščina, nezvestoba, neenakosti. A avtor svoj narativ izpoveduje na lahkoten in ironičen način, zgodbe pa s tem naredi izredno berljive. Situacije so zabavne in kljub svoji neverjetnosti je vzdušje realistično. Marcel Aymé je umrl leta 1967 in njegov talent so kritiki počastili šele po njegovi smrti. Danes se lahko s podobo pisca srečamo med pohajkovanjem po ulicah Montmartra, kjer so ga francoske državne oblasti kakopak ovekovečile kot moža, ki je stopil skozi steno.

13. februar
Kakšen škandal! Kje je tu pravica? To je okruten umor! Odlok je pravkar izšel v časopisih in glej si ga no, med “porabniki, katerih preskrba ne daje nobenih realnih rezultatov”, so tudi umetniki in pisatelji! Mislil sem bil, da se bo odlok nanašal na slikarje, kiparje in glasbenike. Ampak na pisatelje! Gre za nedoslednost, anomalijo, ki bo za vedno ostala kot temen madež na našem zgodovinskem obdobju. Kajti pisateljem svoje koristnosti menda ni treba dokazovati – pri čemer mislim predvsem nase, z vso skromnostjo. Pa vendarne bom smel obstajati več kot štirinajst dni na mesec.
(str. 64)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 98
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi