Pesem o treh svetovih

Vladimir Pištalo (1960), prepoznavno ime sodobne srbske književnosti, je z romanom Pesem o treh svetovih ustvaril veličastno kulturno-zgodovinsko fresko, upodobljeno na usodi plemkinje Ozane Bolica, ki so jo na začetku 18. stoletja gusarji ugrabili še kot mlado dekle in jo kot sužnjo prodali v Tunisu, od koder jo je pot dalje vodila v Združene države Amerike in od tam preko Londona in Benetk nazaj v rodni črnogorski Perast. Pred bralcem vznikajo trije svetovi, kulturno in politično med seboj povsem različni, ki jih avtor podaja povsem suvereno, na opisanih preizkušnjah Ozane Bolica pa z vrhunsko pesniško senzibilnostjo izriše portret ženske, katere izvor in resnica nikomur nič ne pomenita, kaj šele, da bi kdorkoli slišal in upošteval njen glas. Obsojena na suženjstvo in izgnanstvo se trudi predvsem preživeti, kot žensko, ki v sebi kljub vsemu še vedno ostaja vedoželjna in čutna, pa jo vodijo tudi čustva, ob katerih se včasih sprašuje, ali ne izdaja z njimi celo same sebe. Na svojem potovanju spoznava nove religije in bogove, nove ljudi in njihove običaje, ob vsem tem pa se trudi v slabih dneh prepoznavati vsaj drobne dobre trenutke. Je kot nekakšen ženski lik Odiseja, lahko tudi Don Kihota, ki ga je avtor upodobil kot spomenik vsem ženskam, brisanim iz zgodovine, predvsem pa Peraščankam tistega obdobja. Poleg tega je ta avanturistični, zgodovinski, psihološki, ljubezenski, pustolovski, eksistencialni in antikolonialni roman tudi saga o vrženosti v obstoj, o univerzalnosti in posamičnosti, o svetu, o Boki Kotorski, o norosti, o imperijih, o divjakih. Je roman o gospodarjih in učiteljih. Je prečudovit, tragičen in ganljiv zgodovinski spev, ki ga nekateri kritiki uvrščajo v vrh sodobne svetovne književnosti, srbska književnost pa je z njim dobila literarno junakinjo, kot je do sedaj ni poznala. Fenomenalna bralna izkušnja, ob kateri gre zahvala tudi Đurđi Strosoglavec za odličen prevod izvirnika v slovenski jezik.