Onkraj spomina

Irska je dala svetu ogromno število vrhunskih pisateljev (James Joyce, Samuel Beckett, Flann O’ Brien, Edna O’Brien, John Banville …) in njihovih stvaritev, med njimi sta tudi Sebastian Barry in njegov roman Onkraj spomina, ki spadata med ugledne predstavnike sodobne irske proze. Ob tej knjigi se lahko v slovenščini razvajamo tudi z njegovim romanom Skrito sporočilo, obe deli sta bili – med ostalimi priznanji – tudi nominirani za prestižno nagrado Booker. Kratek opis knjige me je pred branjem spomnil na še eno irsko mojstrovino, roman Morje Johna Banvilla, in tako poskrbel za visoka pričakovanja.

V ospredju romana Onkraj spomina je sveže upokojen policist Tom Kettle, ki v samoti živi ob Irskem morju. Njegovo mirno življenje zmoti obisk dveh mlajših bivših kolegov, ki preiskujeta star nerazrešen zločin, obisk v Tomu sproži notranji nemir in skoraj potlačen spomin na minule čase. V nadaljevanju romana se ostareli policist spominja – in hkrati ocenjuje – podrobnosti svoje mladosti, grozodejstev, ki so jih zagrešili duhovniki v njegovem rejništvu, velike ljubezni do preminule žene June, njunih otrok, kratkotrajnega srečnega časa, ki se ga v tistem trenutku niti ni zavedal; in izgub ter bolečin, ki so oblikovale njegovo življenje in pogled na svet.

Vseskozi roman je prisoten dvom, ali so se opisani dogodki tudi v resnici zgodili. Bralec hitro prepozna Tomov nezanesljiv spomin, protagonistova realnost je prepletena s prividi, mešanjem sedanjosti s preteklostjo, z (lažnimi?) spomini. Je Tom sploh obiskal policijsko postajo? Ga je res obiskala hčerka? Kaj se je v resnici zgodilo v nerazrešenem primeru, ki mu ne da miru? In je vse to sploh pomembno? Ena osrednjih tem romana je prav spomin in njegova nezanesljivost, ki razkriva človekovo krhkost in minljivost časa. Pomemben je tudi družbeni kontekst, ki slovenskemu bralcu morda ni povsem blizu. Čeprav je zgodba intimna, se med vrsticami čuti teža irske zgodovine: nasilje, represija institucij – Cerkve, molk, ki je zaznamoval marsikatero generacijo.

Pisateljev slog je počasen in premišljen, poln detajlov, ki bralca popeljejo v notranji svet protagonista in od njega terja nekaj potrpežljivosti. V romanu ni dramatičnih zasukov; mojstrsko pa združuje humor, s katerim Tom v mislih pospremi minule dogodke, in žalost, ki jo ti povzročijo. Morje, samota in spomini tvorijo atmosfero, ki je meditativna, a hkrati čustveno nabita. Roman ne ponuja enoznačnih odgovorov, a kljub nezanesljivemu pripovedovanju se bralcu upokojen policist prikupi in vzbudi močan čustveni odziv.

Onkraj spomina je roman o spominu, bolečini in izgubi, primeren za bralce, ki cenijo počasno, globoko prozo, premišljen jezik in refleksijo o lastnem obstoju. Gre za delo, ki vabi k razmišljanju o naravi spomina, vrednosti časa in pomenu povezav, ki oblikujejo naše življenje.