skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Očka, ti si nor

Žanrmladinski roman
NarodnostAmeriške literature
Kraj in leto izida[Ljubljana], 1965
Založba
Zbirka Cicibanova knjižnica
Prevod Breda Pugelj
Ključne besede 20. stoletje, Družinski odnosi, oceani, očetje in sinovi, Počitnice, Vsakdanje življenje, Zda
Število strani

128

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pristen odnos med očetom in sinom

Zgodba se odvija v mestu Malibu ob Tihem oceanu, kjer oče in sin skozi svoj vsakdan debatirata o življenju, preživljata prijeten čas in vsak trenutek je svojevrstna dogodivščina. Očka je romanopisec, ki potrebuje več ustvarjalnega časa v samoti, obenem pa je na svoj način “prismuknjen”. Zato z ženo živita na ločenih lokacijah. Desetletni deček si na svoj rojstni dan zaželi, da bi zdaj nekaj časa živel z očetom ob morju. Mama nima nič proti, pravi pa: “Dobro, ampak mu moraš dati jesti in tudi v šolo mora hoditi ob pravem času.” Topla zgodba niza njun medsebojni odnos,  ki se kaže v zaupanju, sproščenosti in spontanosti vsakdana. Očka, ki skuša pisati kuharsko knjigo, vsaj tako sam pravi, med skupnimi trenutki  sina spodbuja k opazovanju okolice, radovednosti, pisanju, gibanju, razmišljanju z lastno glavo, spodbujanju otroške domišljije in na otroška vprašanja odgovarja z vprašanji in prikimavanjem. Spontano se dotikata življenjskih vprašanj, kjer ima mesto morala in prijaznost, poštenje in sproščenost. Vse to sina hrabri; čuti se srečnega in varnega in brezmejnega. Skupaj odideta na izlet z avtom do San Francisca obiskat teto, očetovo sestro, na poti pa doživita marsikakšno dogodivščino.

Prijetno branje o tem, kako pomembni so dobri starši za svoje otroke.

Glej tudi:

ZOB

Ko sva se vrnila domov, se je očka lotil priprav za večerjo, jaz pa sem si za njegovo pisalno mizo jel izmišljevati besede in imena. Sedel sem in se lotil prve besede, ki mi je prišla na misel, da bi videl, kaj lahko naredim iz nje. Bila je ocean, ampak edino ime, ki sem ga lahko napravil iz nje, je bilo Caneo, potem besedo canoe, pa še ime Ancoe in pa Ocane.

Nisem si mogel izmisliti nobene besede ali pa imena, ki bi mi bila zares všeč. Zato sem poskušal, medtem ko je očka govoril in prepeval v kuhinji tik za omaro, ki ločuje kuhinjo od dnevne sobe, najti zares pripravno ime.

Nekoč sem slišal, kako je očka nekomu pravil, da si je najboljša imena izmišljal Charles Dickens, zato sem se skušal domisliti nekaterih imen, ki si jih je Charles Dickens izmislil, ampak edino, česar sem se spomnil, je bi Scrooge. Napisal sem Scrooge na košček papirja, da bi videl, če bi lahko sestvil dobro ime iz istih črk. Gorosec, Rosogec in Secogor, ampak nobeno mi ni bilo všeč. Zato sem začel znova.

Slišal sem tudi nekoč, da je očka rekel, če najdeš za nekoga v zgodbi dobro ime, je tudi zgodba dobra, zato sem si hotel izmisliti dobro ime za koga v moji zgodbi.

“Pravkar sem našel ime za človeka iz zgodbe.”

“Kakšno pa je?”

“Nikjer.”

“Ni slabo.”

Vstal sem in šel v kuhinjo, da bi pogledal, kaj kuha očka v loncu.

“Kakšno pa je krstno ime?”

“Lakota.”

“Odlično,” je dejal očka. “Lakota Nikjer bo pomembna oseba v tvoje romanu.”

“Kaj imaš v loncu?”

“Za to jed še nimam imena, zdi pa se mi, da jo bova pojedla in da nama bo všeč.”

Jedla sva in všeč nama je bilo.

Bilo so špageti ampak na nov način.

Očka pravi, da je najprej špagete zakuhal, potem pa odlil vodo. Čez napol kuhane špagete je vlil skodelico olivnega olja, konservo paradižnika, pa malo zdrobljenih dišav in čez še nekaj nastrganega sira. Potem je odprl ploščato konservo z montereyskimi sardinami, vzel iz nje tri ribice od šestih, jih zdrobil, in jih vrgel z vsem ostalim skupaj v lonec. Jaz pa sem vprašal: ” In kako se imenuje ta jed?”

“Ti jim daj ime!”

“Nori špageti.”

“Poskusi še kaj!”

“Špageti za smeti.”

“Še kaj?”

“No recimo, da združiva obe besedi v eno besedo, na primer smegeti?”

“Odlično.”

“Če vzameš patent za to, lahko zaslužiš milijon dolarjev.”

“Le da za to ne dobiš patenta.”

“No, kako pa potem zaslužiš milijon dolarjev?”

“Ne moreš. Naučiti se moraš shajati brez milijona.”

“Ne vprašujem, brez koliko dolarjev moraš znati živeti, ampak s koliko dolarji?”

“S tremi.”

“S tristo?”

“S tremi cilji.”

Spet nama je napolnil krožnika in pojedla sva še drugo porcijo.

(str. 96)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 97
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 1

Dela avtorja

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×