| Žanr | avtobiografski roman, družbeni roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
| Založba | Lud Šerpa |
| Zbirka |
Klasična Šerpa |
| Prevod |
Pia Prezelj |
| Spremna beseda |
Pia Prezelj |
| Ključne besede | 20. stoletje, Družabno življenje, Družbeni odnosi, Spomini, Združene države amerike, Ženske |
Knjiga Nespečne noči ameriške pisateljice Elizabeth Hardwick je njen zadnji roman izdan leta 1979 in njeno prvo delo prevedeno v slovenski jezik. Naslov knjige se zlije z vsebinskim slogom besedila, saj pripovedovalkine misli sledijo toku premišljevanj, ki se nam utrnejo v nočeh brez spanca. Tako nam avtorica na svojevrsten način odstira drobce svojega življenja, od otroštva v številčni družini v Kentuckyju, do kasnejših spominov na življenja v New Yorku, Bostonu, Mainu in Amsterdamu, z okruški spomina kot jih vidi zdaj in s prepleti razmišljanj o ljubimcih, znancih, sosedih, prijateljih ter o sorodnikih, njihovih tegobah in stiskah, pa tudi o različnih opažanjih okoli nje. Odpira različna vprašanja o odnosih in družbenih vlogah, svojega nekdanjega moža, pesnika Roberta Lowella, pa zamolči, tako samo v namigih izluščimo njegovo prisotnost. Čustveno poglobljeno sliko podaja v izbranem jeziku, spretno, elegantno, dostojanstveno, lepo, s pravo mero humorja in samoironije.
Elizabeth Hardwick je bila priznana literarna kritičarka in pisateljica esejev, napisala je tudi tri romane, med njimi izstopa prav roman Nespečne noči, kratka, neobičajna knjiga, ki s svojim izmojstrenim slogom in neprizanesljivostjo spretno zamejuje resničnost z ustvarjalno svobodo misli pisateljice in bralca posrka v tok razmišljanj o lastnih odnosih ter odnosih in vlogah okoli nas.
Objavljeno: 23.10.2025 11:00:02
Zadnja sprememba: 23.10.2025 11:00:02
Na božični večer gospodična Cramer nosi isto obleko s potiskom in kratek pleten pulover. V platnenih raztrganinah je skoraj bosa. Revščina je nad avtokratko prišla kakor buldožer, izruvala njene pretenzije, njeno glasbeno izobrazbo, njene izlete v Bayreuth. Mati je umrla, poletja so izginila, glasovi so potihnili. Iz stanovanja sta odšla klavir in nesnaga dveh desetletij in pol, bleščeča ameriška, angleška in evropska nesnaga. Gospodična Cramer se je pomaknila niže po ulici in selitev je bila spust po vlakcu smrti, lasje razmršeni, kičaste drobnarije potrgane z ušes in prstov, razbijanje srca in glava, napolnjena z nenavadnim sunkom vetra, ki nikoli več ni pojenjal in je na videz še vedno pihal za čelom, valovil temne trepalnice.
(str. 61-62)
in nato