| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | katalonska literatura |
| Kraj in leto izida | Hlebce, 2020 |
| Založba | Zala |
| Prevod |
Veronika Rot |
| Ključne besede | Dekleta, Drugačnost, Družine, Fantje, Jasnovidnost, Ljubezen, Odraščanje, Pogum, Prijateljstvo, Samopodoba, Šole, V mladinskem leposlovju, Zaljubljenost |
Naravnost za nosom je izjemen roman Ruth Thormo. S pomočjo romana se zavemo, kako pomembno je v življenju biti pogumen in slediti svojemu nosu. Sama knjiga nas spodbuja k temu, da se kljub vsemu splača upreti sistemu in narediti tako, kot mi mislimo, da je prav. Včasih je res težko in naporno. Predvsem za najstnike. Smo pa zato, če delamo v imenu dobrega, bogato nagrajeni. Gre za izjemno čustveno izpoved deklice Mile, ki je postavljena pred za najstnike zelo hudo dilemo. Razred ali posebnež? Njihovemu razredu se namreč pridružil Liam, deček z velikim nosom, ki je zelo poseben. Pa ne gre samo za velik nos. Liam se druži z vsemi, ne pripada nobeni razredni skupini, počne stvari v katerih uživa, je zelo radoveden, zna spodbujati druge in jih usmeriti k stvarem, ki jih radi počnejo. Mila tako s pomočjo Liama odkrije nov svet, ki ga prej ni poznala. Predvsem se je naučila, da se je vredno postaviti zase in se upreti razrednim grupacijam. Naučila se je tudi, kako pomembno je, da v življenju počnemo stvari, ki jih imamo radi, ne glede na to, kaj na to poreče okolica. Vsak je po svoje poseben. Mila je spet odkrila, da rada igra gumitvist, je kruh z nutelo, plava v bazenu in riše otročje risbe. S pomočjo Liama je spet našla sebe. Še posebej pa izstopa dejstvo, da je znala prepoznati dobro v Liamu in se ni zanašala samo na videz in prvi vtis. Liam jo je naučil, kako se živi in Mila je to znala prepoznati in ceniti. Pa se znamo vsi postaviti zase in za to, kar mislimo, da je prav? Ali je lažje slediti množici? Vedno, ko smo pred tako dilemo, samo sledimo svojemu nosu, pokazal nam bo pravo pot in tudi drugi nosovi bodo ostali celi. In kot je napisano v knjigi: če bo šlo komu kaj v nos, naj se pa usekne. Izjemni roman v izjemnem prevodu Veronike Rot. Če pa vas zanima, kakšno vlogo imajo v zgodbi pes Galileo, vietnamska pujska Meta in Milin stric Santi pa hitro vtaknite vaš nos v knjigo. Obljubimo, da vam ne bo žal. Roman je prejel nagrado Guillem Cifre de Colonya.
Objavljeno: 11.11.2020 19:01:09
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:06
“Ob vsem tem so dnevi zelo hitro minevali in prišel je dan, ko so nama sneli mavec in sva se morala vrniti v šolo. V tednih okrevanja nisva nikoli spregovorila o vrnitvi v šolo. Liam je poskusil, jaz sem se tej temi izmikala. Groza me je bilo soočenja z resnico. Resnico, ki me je težila, kot bi na ramenih nosila največjo goro na svetu. Vedela sem, da bom morala izpolniti obljubo in vsem pokazati, da sva z Liamom prijatelja, vendar sem se bala, da bom s tem prenehala biti nekdo ali vsaj tisti nekdo, na katerega sem bila navajena. Bala sem se, da mi bodo obesili etiketo izdajalke in čudakinje, in ob tem mi je bilo zelo neprijetno. Čeprav je bilo zelo verjetno, da so me že spravili v predalček čudakov, kajti od potresa nobene od mojih najboljših prijateljic, ne Vicky, ne Eme in ne Sofije ni bilo na spregled in nobena ni navezala stika z mano. Pa bi se od prijateljic kaj takega pričakovalo, ni tako? Vedno bolj se mi je dozdevalo, da to, kar nas je družilo, ni bil niti p od prijateljstva.” (str. 132-133)
