| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | angleška literatura, avstralska literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 2004 |
| Založba | Prešernova družba |
| Prevod |
Alenka Stanič |
| Ključne besede | Avstralci, Družina, Ljubezen |
Po tragični smrti svojega moža Jenny odpotuje na samotno avstralsko posestvo Churingo, katerega ji je mož kupil, ne da bi ji to kdajkoli omenil, ali celo razkril ozadje. Na farmi odkrije dnevnik prejšnje lastnice Matilde in ob prebiranju njene zgodbe se izkaže, da je tudi sama vpletena vanjo.
Roman je poln pretresljivih preobratov in lepih opisov avstralske pokrajine.
Objavljeno: 08.08.2016 07:44:48
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:03
“Z rdečo in oranžno svetlobo se je na nebu rodil nov dan, barve neba so se ujemale z barvami zemlje, ki jo je ogrevalo. Jenny je pila kavo in gledala skozi okno. Zdelo se ji je, da pokrajina v vročini zori. Kako čudovito lepa je, kako otožna in ganljivo samotna. In kakšna močna čustva budi. Kako pogumno se drevesa upirajo soncu, ki jim od vročine zvija listje in beli lubje v pošastno sivo barvo. Znova je bila bolj in bolj zaljubljena v svojo domovino.”
Knjiga, ki me je za nekaj dni odpeljala čisto drugam, tokrat v neskončno, surovo in hkrati osupljivo lepo avstralsko notranjost.
Knjiga na trenutke spominja na klasične družinske in ljubezenske sage, predvsem ljubezenski del zgodbe je precej predvidljiv in že zelo zgodaj lahko slutimo, kam bo peljal. Pa vendar ima knjiga nekaj, zaradi česar sem jo z veseljem brala naprej.
Jenny po tragični smrti moža in sina izve, da je podedovala Churingo, odmaknjeno ovčjo farmo sredi avstralske divjine. Odpravi se tja, sprva predvsem zato, da bi ugotovila, kaj naj z njo sploh počne. V hiši pa najde dnevnike nekdanje lastnice Matilde.
In od tu naprej se začneta vzporedno odvijati dve zgodbi. Matildina, postavljena desetletja v preteklost, ter Jennyjina, ki skuša po veliki izgubi na Churingi počasi sestaviti svoje življenje na novo.
Mene je bolj kot sama ljubezenska zgodba pritegnil slikovit opis notranjosti Avstralije
Prostranstva, kjer najbližji sosed ni nekaj minut stran, ampak ga od tebe ločujejo ogromne razdalje. Življenje ovčjerejcev, ki ga določajo zemlja, živali in vreme. Neznosna vročina, suša in občutek, kako zelo majhen je človek sredi prostrane pokrajine.
In čeprav sem mislila, da precej dobro vem, kam zgodba pelje, me je razplet vendarle presenetil. Nekatere stvari lahko slutiš, vseh pa zagotovo ne.
Zame je to predvsem zgodba o dveh ženskah, dveh obdobjih in enem koščku zemlje, ki njuni življenji poveže veliko bolj, kot bi sprva pričakovali.
Ni knjiga, ki bi jo uvrstila med literarne presežke, je pa zelo berljiva družinska saga, ki te posrka vase in predvsem odpelje nekam daleč v svet.