Love me tender

Žanrdružbeni roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Prevod Eva Mahkovic
Spremna beseda Jedrt Maležič
Ključne besede Matere in sinovi, Francija, Homoseksualnost, Spolna identiteta, 21. stoletje
Število strani

122

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Dolga pot do svobode in pravice

Zgodba matere, ki se po dvajsetih letih zakona, ki že več let ne funkcionira, želi ločiti, se spremeniti, poiskati svobodo in ljubezen v ženskih osebah, bralce brutalno premakne v globoko in večplastno razmišljanje. Občudujemo lahko iskanje svobode glavne protagonistke romana, njeno vse manjšo navezanost na posvetne stvari, kjer je tudi stanovanje odveč. Potovanje k manj je namreč več in je izmik iz sistema “normalnosti”. Zgroženi smo lahko nad sistematskim sodničinim oporekanjem pravici do stikov s sinom. Ob očetovih izmišljijah, s katerimi kaže moško premoč in ovira sinove stike z mamo, imamo (ne lahko, ampak zagotovo) grenak priokus.  In kaj potem, če se je mama odločila ljubiti ženske, ne moških? Ali nismo v Franciji 21. stoletja, svobodomiselni, napredni in demokratični državi, ki zagotavlja vsem enake pravice? Lahko da občutimo neugodnost ob hitri menjavi partnerk in iskanju seksualne potešitve brez globljih čustev, a navijanje za končno rešitev stikov z otrokom ostane. Kot tudi pričakovanje umirjenosti, pomirjenosti in izpolnitve v novi identiteti, pri čemer vztraja glavna protagonistka.
Zgodba vas bo morda razburila, premaknila vaše mnenjske pozicije in razdrla stereotipe o družini in zapovedanih odnosih v njej, tudi opozorila na laži in manipulacije posameznika in tistih, ki (lahko) odločajo o tem, kako naj kdo živi. Roman zagotovo širi bralčeva obzorja sodobne pojavnosti takih in drugačnih oblik skupnega življenja. Če mu uspe odstraniti bralčeve plašnice, predreti mehurčke navidezne varnosti, vas bo izstrelil v razmislek o vlogi “klasične” ženske, tudi matere, o njeni nadrejeni ali podrejeni vlogi,  o oblikah družin, o odnosih med starši in otroci, tudi partnerji, pa naj bodo ti sedanji ali nekdanji. Bistvo naših življenj ni v podrejanju, beseda priden pa bi že zdavnaj morala pristati v smetnjaku za preživete moralne norme. In ker Constance ni “pridna”, še manj pa se želi podrejati, jo dogajanje vse bolj potiska na obrobje družbe. Čeprav se morda čudimo njeni pasivnosti (ki po njenem izvira iz krvi njenih prednikov), pa ji moramo priznati vztrajnost.
Bistvo je svobodno odločanje o sebi, je sprejemanje različnih oblik posameznikovih življenj. Potem, za svobodo, je tu končno ljubezen. Branje romana Love me tender je polno nasprotnih občutkov. S psihološkega vidika je zahtevno, a literarno briljantno. Je nemirno spoznanje, kako funkcionira današnja tako zelo opevana zahodna družba, katere analizi se Debré pravzaprav posveča. Dogajanje v romanu osvetli in lepo razloži spremna beseda Jedrt Maležič.

Constance Debré (1972) je bila nekoč odvetnica. Danes je pisateljica.  Love me tender je prva knjiga trilogije (upamo na prevod preostalih dveh, Play Boy in Nom).

Glej tudi:

Jasno mi je. Vsakič, ko na facebooku ali instagramu karkoli objavim, lajkam ali komentiram, je to mogoče uporabiti proti meni. Lani poleti je Laurent moje fotke in fotke mojih prijateljev uporabil kot dokazno gradivo, čeprav so bile to slike brez seksualnih konotacij, na njih ni bilo nobenih drog ali alkohola in sploh niso imele nobene zveze s Paulom. Vsako stvar je mogoče iztrgati iz konteksta, napačno interpretirati in oropati nedolžnosti. Še Prousta. Pomislimo na Sodomo in Gomoro. V javnosti govorimo o #MeToo in o pravici do zakonske zveze za vse, ampak to je samo povrhnjica. Resnica je, da bi morala po sodnikovi odločbi mama nositi elektronsko zapestnico, in to na zahtevo nekoga, ki je še vedno moj soprog. Resnica je, da sodišče fantku, mojemu sinu, ki bo enkrat postal moški, sporoča, da je njegova mama kriva, ker je tako odločil njegov vsemogočni oče. Sporoča mu, da v resnici nisem njegova mama, ker v resnici nisem ženska. Ženska pa nisem, ker ne maram moških. Sodišče mu sporoča, da je pravica vedno na strani močnejšega. Da je svoboda farsa.

(str. 41)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Love me tender.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 227
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi