Love me tender

Zgodba matere, ki se po dvajsetih letih zakona, ki že več let ne funkcionira, želi ločiti, se spremeniti, poiskati svobodo in ljubezen v ženskih osebah, bralce brutalno premakne v globoko in večplastno razmišljanje. Občudujemo lahko iskanje svobode glavne protagonistke romana, njeno vse manjšo navezanost na posvetne stvari, kjer je tudi stanovanje odveč. Potovanje k manj je namreč več in je izmik iz sistema “normalnosti”. Zgroženi smo lahko nad sistematskim sodničinim oporekanjem pravici do stikov s sinom. Ob očetovih izmišljijah, s katerimi kaže moško premoč in ovira sinove stike z mamo, imamo (ne lahko, ampak zagotovo) grenak priokus.  In kaj potem, če se je mama odločila ljubiti ženske, ne moških? Ali nismo v Franciji 21. stoletja, svobodomiselni, napredni in demokratični državi, ki zagotavlja vsem enake pravice? Lahko da občutimo neugodnost ob hitri menjavi partnerk in iskanju seksualne potešitve brez globljih čustev, a navijanje za končno rešitev stikov z otrokom ostane. Kot tudi pričakovanje umirjenosti, pomirjenosti in izpolnitve v novi identiteti, pri čemer vztraja glavna protagonistka.

Zgodba vas bo morda razburila, premaknila vaše mnenjske pozicije in razdrla stereotipe o družini in zapovedanih odnosih v njej, tudi opozorila na laži in manipulacije posameznika in tistih, ki (lahko) odločajo o tem, kako naj kdo živi. Roman zagotovo širi bralčeva obzorja sodobne pojavnosti takih in drugačnih oblik skupnega življenja. Če mu uspe odstraniti bralčeve plašnice, predreti mehurčke navidezne varnosti, vas bo izstrelil v razmislek o vlogi “klasične” ženske, tudi matere, o njeni nadrejeni ali podrejeni vlogi,  o oblikah družin, o odnosih med starši in otroci, tudi partnerji, pa naj bodo ti sedanji ali nekdanji. Bistvo naših življenj ni v podrejanju, beseda priden pa bi že zdavnaj morala pristati v smetnjaku za preživete moralne norme. In ker Constance ni “pridna”, še manj pa se želi podrejati, jo dogajanje vse bolj potiska na obrobje družbe. Čeprav se morda čudimo njeni pasivnosti (ki po njenem izvira iz krvi njenih prednikov), pa ji moramo priznati vztrajnost.

Bistvo je svobodno odločanje o sebi, je sprejemanje različnih oblik posameznikovih življenj. Potem, za svobodo, je tu končno ljubezen. Branje romana Love me tender je polno nasprotujočih si občutkov. S psihološkega vidika je zahtevno, a literarno briljantno. Je nemirno spoznanje, kako funkcionira današnja tako zelo opevana zahodna družba, katere analizi se Debré pravzaprav posveča. Dogajanje v romanu osvetli in lepo razloži spremna beseda Jedrt Maležič.

Constance Debré (1972) je bila nekoč odvetnica. Danes je pisateljica.  Love me tender je prva knjiga trilogije (Play Boy je že preveden, tretji del nosi naslov Nom).