Lepa kot osmica

Dva najstnika, dvanajstletni Malte in šestnajstletna Josefine, sta postavljena pred dejstvo, da zaživita kot brat in sestra, z ljubečima staršema. Zaplete se, ker sta samo polbrat in polsestra. Ne, pravzaprav to ni pravi zaplet, pravi zaplet je prišel z boleznijo Josefinine mamice. Zaradi hude bolezni je morala na zdravljenje v bolnišnico in ni več mogla  skrbeti za hčer. In tako je Josefine prišla v družino, kjer ni želela biti in čutila je, da je niso sprejeli z navdušenjem. Ker ima cel kup pomanjkljivosti, ponavlja razred, šprica pouk, nosi pirsinge, in vsakomur brez olepševanja pove, kaj si misli o njem. Na žalost, tudi učiteljem.

Malte je matematični geek. Življenje skuša osvajati z isto logiko kot matematiko. Seveda je razočaran, ker življenje pravila ves čas spreminja. Josefine to že ve. Morala se je navaditi, da z mamico živita sami, ker se je očka odločil, da bo ustvaril še eno družino, v kateri  bi se samo občasno našel prostor za Josefino.

Zgodba zelo tankočutno odstira plasti skrivnosti, ki jih imajo odrasli. Pripoveduje, kako prezrejo, da jim otroci odraščajo. Kako jih otroci opazujejo, iščejo odgovore. Pokaže, kako odrasli svoje prvotne napake še stopnjujejo. Ker odrasli niso brez napak. Delajo korake v smer, kamor ne bi smeli in, ko skušajo spet ujeti pravo pot, včasih ne gre. Ne gre več. In potem bi bilo edino pravilno, da bi se začeli pogovarjati, z vsemi, ki so jih zapletli v svojo zmoto. Zgodba tukaj zmagovito ponudi, kako se to naredi.