Vino, piješ mi življenje : osebna izpoved

Žanravtobiografski roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaBrežice, 2024
Založba
Ključne besede 21. stoletje
Število strani

249

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pot vase je dolga in naporna pot

Barbara Cerkovnik je diplomirana socialna delavka, ki se je tudi na svoji poklicni poti srečala s problemom odvisnosti od alkohola. Poučevala je otroke s posebnimi potrebami in napisala številne članke s področja izobraževanja in vzgoje.

Vino, piješ mi življenje je avtobiografski roman, ki govori o njeni težki bitki z alkoholizmom. Doživeto in brez dlake na jeziku opiše svojo pot odvisnosti, številna zdravljenja, obdobja treznosti in številne recidive, po katerih se je morala znova pobrati. Opisuje primarno družino, obe teti in mamo, od katere ni dobila dovolj pozornosti. Piše tudi o ločitvi in o svojih dveh otrocih, katerima je posvetila knjigo kot opravičilo za vse travme, ki jih je nevede povzročila s svojim pitjem. Vse življenje je bežala pred problemi in sama pred sabo, zato se je morala soočiti s svojimi strahovi, predvsem strahom pred bližino, zapustitvijo in izgubo. Prehodila je dolgo in naporno pot ter predelovala svoje bolečine tudi s pomočjo biblioterapije. Na koncu ji je uspelo, kar je najbolj važno.

 

Moja bolezen je produkt marsičesa. Moje preobčutljivosti, genske zasnove, družinske obremenjenosti s to boleznijo; nezadovoljnih žensk, ki so me vzgajale; idealiziranega očeta, ki ga ni bilo nikjer, ko sem ga potrebovala; mojega brata, ki je bil zame bog, a jaz zanj le manjvredno bitje; moje mame, ki je bila zelo nedostopna in hladna in so ji bili na vsem svetu pomembnejši drugi, tudi tuji ljudje, kot jaz, njena hči. Tista mama, ki sem ji napisala pismo, v katerem ji odpuščam, ker se ne spominjam, da bi me kdaj objela, potolažila, vprašala, ali sem lačna in utrujena. Tista nedosegljiva mama, ki mi je z vsako besedo in gibom sporočala, da sem ji odveč. Vsa ta dejstva sedaj ozaveščam, sprejemam, predelujem in se trudim spoznati sebe in svoje potrebe.

(str. 197, 198)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Vino, piješ mi življenje : osebna izpoved.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 215
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0