Krožišča avtizma pripovedujejo o otroku, ki v svojem življenju vozi po obvoznici tipičnega razvoja, kljub temu pa se vseeno uspe ustaviti na tistih postojankah, ki kaj veljajo.
Pripovedovalka zgodb je dečkova mama, ki ob njegovem vstopu v vrtec od sveta prejme sporočilo, da je njen sin drugačen, da nekaj z njim ni okej in da ga je treba nekako “popraviti”. Obtožbe, kot so te, noben starš ne sprejme zlahka, vendar mama je začela brati o motnji avtističnega spektra; starejši, kot je bil sin, bolj ga je našla v diagnozi, ki jo je sin kasneje tudi zares prejel.
Kaj pa ta diagnoza zares pomeni? Ne kot opis motnje v učbeniku psihologije, ampak konkretno, v resničnem življenju enega posameznika in ene družine? Pomeni poglede tujcev. Pomeni mamo, ki ob večerih, ko vsi spijo, joka v svojo dlan, da je nihče ne sliši. Pomeni ustvarjati urnike, rutine in se jih držati ves čas, vsak dan znova. Pomeni jok, prepir in jezo, če se je treba od rutine ločiti (in življenje nas ves čas sili k temu, da se). Pomeni stres ob potovanjih, odhodih v trgovino, odhodu v šolo. Pomeni neprostovoljno izključitev otroka iz vseh skupinskih dejavnosti, ker učitelji in trenerji ne zmorejo shajati z njim in njegovo drugačnostjo. Ne znajo. Nekateri pa niti nočejo.
Soočanje družine z otrokom, ki je drugačen, in svetom, ki te drugačnosti ne prenese, je boleče. Manj kot za dečka je boleče za mamo ter za bralca, ki razume stisko nekoga, ki si želi, da bi njegovemu otroku pripadalo enakovredno mesto v svetu, ki ga pozna. Vendar družina se uči – uči se razumeti, uči se vztrajati, uči se popustiti, ko vztrajanje ni več smiselno. Uči se dečku pokloniti ljubezen na način, ki mu ustreza. In nauči se sprejemati ljubezen, ki jo deček izkazuje tako, kot zmore.
Krožišča avtizma so knjiga o uspehu, ki priznava neuspeh.
In prav je, da jo beremo.
Katja Stajnko je učiteljica razrednega pouka, urednica glasila ter piska člankov za revije o vzgoji in izobraževanju. Krožišča so njena prva knjiga, avtorica pa je kot mama otroka z motnjo avtističnega spektra navdih in material za pisanje prevzela iz lastnega družinskega življenja.
