
Kozmična kača : DNK in izvor znanja
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | kanadska literatura |
Kraj in leto izida | Nova Gorica, 2012 |
Založba | Eno |
Prevod |
Marko Plahuta |
Ključne besede | 20. stoletje |
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | kanadska literatura |
Kraj in leto izida | Nova Gorica, 2012 |
Založba | Eno |
Prevod |
Marko Plahuta |
Ključne besede | 20. stoletje |
Jeremy Narby, doktor antropologije, odraščajoč v Kanadi in Švici, je Kozmično kačo napisal leta 1998, po tem, ko je med letoma 1985 in 1987 še kot študent antropologije proučeval življenje ašaninskih Indijancev in njihove metode za rabo gozdnih naravnih virov v perujski Amazoniji. Knjiga je v prevodu Marka Plahute izšla leta 2012 pri Založbi Eno in še vedno privablja bralce. Narby jih seznanja s svetim napitkom ajahuaska, ki se kot halucinogen napitek uporablja v terapevtske namene – njeni uporabniki se pod vodstvom ajahuaskera ali šamana napotijo v svetovno omrežje življenja in dobijo odgovore o smislu življenja. Znanje, ki ga je pridobil Narby, je v očeh uradne znanosti še dandanes neverjetno in nesprejemljivo, in ne glede na to bralca prepričljivo vodi v poseben svet.
Že kot študent antropologije srečal z obsojanjem in zavračanjem vsega, kar je napisal Carlos Castaneda o srečanju s šamanom don Juanom in rabi halucinogenih rastlin. A Narby je kljub predsodkom, ki mu jih je strokovno okolje vteplo v glavo, v osrčju Amazonije sprejel ponudbo in spil napitek ajahuaske. “… Čutim, kako mi zavest razpada, v razpokah čutim brezdanjo nadutost svojih predpostavk. Prav zares sem samo človeško bitje, ki večji del časa preživi v prepričanju, da vse razume. Tukaj pa sem se znašel v precej bolj mogočni resničnosti, ki je nikakor ne razumem in ki si je v svoji nadutosti nisem bil sposoben niti zamisliti. Zaradi veličasnosti teh razodetij mi gre na jok. Nato se zavem, da je samopomilovanje del moje nadutosti. Počutim se tako osramočenega, da si ne upam več počutiti osramočenega …”.
V knjigi bralcem pojasni zgodbo antropologije, mlade vede, ki se šele od 19. stoletja ukvarja s proučevanjem “primitivnih”, “divjih” ljudstev ter njihovo življenje in navade skuša odeti v znanstveno analizo. Razkrije stiske, ki so botrovale pomanjkanju primernih izrazov in razumevanja dogodkov, ki so jim bili antropologi priče na terenu. Kot denimo Narby v Amazoniji, saj svojih doživetij dolgo ni mogel razložiti znanosti zahodnega sveta, dokler ni napisal pričujoče knjige. In četudi uradna znanost še vedno ne more sprejeti njegove hipoteze, je Narby pomirjen. V resničnosti, kakršno poznamo mi, rastline ne komunicirajo z nami, a jezik, s katerim z uporabnikom spregovori ajahuasca, ostaja jasen ne glede na to, v katerem okolju smo rasli. Odpre nam vrata do biomolekularnih informacij. Do živega bistva narave. In ko si enkrat povezan s kozmično kačo oziroma osjo sveta, v človeku nastopi notranji mir. Jeremy Narby s svojo knjigo bralca vabi prav tja – do notranjega miru.
Objavljeno: 04.02.2025 14:40:21
Zadnja sprememba: 06.02.2025 17:07:30
“To zgodbo sem se odločil povedati tako, da bi bila razumljiva znanstvenikom v vseh disciplinah, pa tudi ljudem zunaj akademskih krogov. Za to odločitev so me navdihnile šamanske tradicije, ki brez izjeme trdijo, da so slike, prispodobe in zgodbe najboljši način za prenos znanja. V tem smislu so miti ‘znanstvene pripovedke’ ali zgodbe o znanju … Šaman je zgolj vodnik, ki povede učenca v svet duhov. Ta od duhov prejme informacije in naredi z njimi, kar želi.”
(str. 183)