Knjižnica na robu sveta

Hanna Casey se je pred nekaj leti z najstniško hčerko Jazz vrnila iz Londona domov na Irsko, potem ko je ugotovila, da jo je mož ves čas zakona varal. Hčerka je zdaj odrasla, živi v Franciji in dela kot stevardesa, Hanna pa še vedno živi s svojo vedno nezadovoljno in prepirljivo mamo, s katero se ne razumeta, zato se odloči, da je končno prišel čas za lastni dom. Njena prateta Maggie ji je zapustila propadajočo kočo na obali in odloči se, da jo bo obnovila. Najame kredit, vsa dela pa prevzame lokalni gradbenik Fury O’Shea, posebnež, s katerim se je težko karkoli dogovoriti, je pa zato strokovnjak na svojem področju. Vendar tudi Hanna ni ravno prijetna oseba. Čeprav se je izšolala za knjižničarko, v svojem delu ne uživa, do ljudi je neprijazna, na živce ji grejo obiskovalci, ki brskajo po knjigah, je tudi proti vsakršnemu druženju in dogodkom v knjižnici. S knjižničnim kombijem se vozi po celi obali do majhnih irskih vasi, vendar ostaja z ljudmi na razdalji, njen sodelavec Conor pa s polovično zaposlitvijo pomaga preživeti kmetiji svojih staršev.
Stvari pa se spremenijo, ko Hanna ugotovi, da želijo oblasti zapreti knjižnico in ji grozi izguba službe. Čeprav se je vedno izogibala ljudi, saj je prepričana, da jo vsi ogovarjajo in se norčujejo iz dolgoletne afere njenega moža, pa po pogovoru z ostarelo nuno Michael iz sosednjega samostana spozna, da zdaj potrebuje pomoč skupnosti. Ljudje se začnejo srečevati v knjižnici, delijo svoje znanje med seboj, pripravijo računalniški tečaj za upokojence, skupaj se lotijo obnove zanemarjenega samostanskega vrta, Hanna pa počasi sprejme njihovo družbo in skupaj se pripravijo na boj z mestnim svetom za razvoj svojega kraja, obstoj knjižnice in ohranitev svoje zgodovine.
Zgodba o iskanju poguma, da začneš znova; pomen skupnosti, ko so časi težki, predvsem pa volje, da gremo naprej, tudi ko se zdi, da je to nemogoče.