Iskra v temi

Toda spomini na poletje prinašajo tudi spomine na strahove. Ko so začela izginjati dekleta, sem bila stara dvanajst let. Dekleta, ne prav dosti starejša od mene. Pisalo se je leto 1999 in pred nami je bilo še eno običajno, vroče, vlažno louisiansko poletje. Dokler nekega dne ni bilo več tako. Spomnim se, kako sem nekega zgodnjega jutra odšla do kuhinje, mencala sem si zaspane oči in za seboj po tleh, obloženih z linolejem, vlekla turkizno odejo. Vse odkar sem bila dojenček, sem spala s tisto odejo. Spomnim se, ko sem blago zvijala med prsti, ko sem pred televizijo zagledala zaskrbljena starša. Šepetala sta.
(str. 27 in 28)