Hči Rima
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Družina |
Prevod |
Irena Modrijan |
Ključne besede | Krščanstvo, Svetopisemske osebe, Zgodovinski roman |
Ameriška pisateljica iranskega rodu je prava mojstrica zgodovinskih romanov, ki temeljijo na zgodbah iz Svetega pisma. V romanu Hči Rima spremljamo zgodbo Priskile – je hči pomembnega in uglednega rimskega generala, a po njegovi smrti živi v revščini in nemilosti pri svojem polbratu. Uteho in prijatelje najde v judovski shodnici, kjer posluša odlomke iz Tore, ki ji spremenijo življenje. Prav tam sreča tudi judovskega priseljenca Akvila. Oče ga je razdedinil in se mu odrekel, ker je sin postal kristjan. V Rimu tako Akvila išče priložnost za delo in novo življenje, najde pa ljubezen na prvi pogled – Priskilo.
Med mladima zaljubljencema je velik družbeni prepad, razlike in celo usodne skrivnosti. A Ljubezen ne pozna ovir… Združi ju skupna vera in počasi ter z velikimi napori postaneta pomembna duhovna voditelja. Apostolu Pavlu celo rešita življenje ter v treh mestih ustanovita hišne cerkve.
S pravim občutkom za dramo je pisateljici uspelo prikazsati življenje in čas prvih kristjanov. Beremo lahko čudovito svetopisemsko leposlovje, ki ga je moč postaviti ob bok klasiku kot je Sienkiewicz in njegovemu delu Quo vadis. V slovenščino sp prevedeni še romani: Dragulj v pesku, Na polju milosti, Zaklad rubinov, Pravi zaklad, Kraj tišine, Kruh močnih ter Tatica iz Korinta.
Objavljeno: 10.04.2021 10:57:56
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:01
Z lahkotnostjo, ki jo prinese dolgoletna molitev, so se dvignili na posvečeno mesto med dvema svetovoma, v svet molitve. Z eno nogo so trdno stali na tem svetu, z drugo pa so stopili v duhovnega. Govorili so z Bogom, hodili so z Jezusom, poslušali so Svetega Duha. Znova jih je prevzelo občudovanje Očeta, ki jih ljubi in se jih veseli.
Molili so, kot bi bili prelepa krona na Kristusovi glavi, zunanje znamenje njegove zmage, njegove moči in kraljevskega položaja. Na tem svetu so bili trgovci in usnjarji, običajno možje in žene, v nebeški luči pa so postali bojevniki, princi in kraljice, ki so vihteli meč, izdelan v Božjih rokah.
str. 147