Govorim kot reka

Gre za res posebno zgodbo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki se mu zdi, da se je potrebno zlonamerno smejati, posmehovati, ko nekomu zmanjka besed ali pa le-ta že tretjič pred ljudmi ponavlja isti stavek. Nekomu, ki jeclja ali pa pri branju meša črke in številke med seboj. Pripoved pesnika Jordana Scotta se skozi spremno besedo razkrije kot osebna izpoved o lastnih težavah z govorom. Poleg stisk, ki so povezane z izgovorjavo besed nekoga, ki jeclja, se dotakne še odzivov okolice, posledične osamljenosti in slabe samopodobe jecljajoče osebe. Simbolično oče v zgodbi preslika premikanje fantovih ustnic in tok besed, ki prihajajo skoznje, na premikanje reke, kamor se odpravita tiste dni, ki niso naklonjeni besedam. In avtorjev oče jih je znal prepoznati, zato je knjiga posvečena prav njemu. Mladi bralci bodo z njeno pomočjo prepoznali jecljanje kot veliko stisko in se morda sami bolje znašli v okoliščinah z nekom, ki ima govorne težave. Sprejeli drugačnost in jo znali podpreti. Odrasle pa bo pripoved v družbi ilustracij, ki jo res kakovostno spremljajo, gotovo ganila in nagovorila.