Gilgi, ena od nas

Gilgi, v času Weimarske republike živeča ambiciozna in vitalna dvajsetletnica, verjame, da jo bosta trdo delo in disciplina osvobodila potrebe po podreditvi moškemu in zakonskemu življenju. V strogem urniku vsakdana, ki si ga kroji sama, ves čas porabi za izboljševanje veščin, ki ji bodo koristile na trgu zaposlitve in ji omogočile gotovo in finančno stabilno prihodnost.

Lik, ki na prvi pogled zgleda kot poster-child feminističnega boja, pa se kmalu sooči z nebinarno kompleksnostjo življenja, ko se na smrt zaljubi v Martina, starejšega bohema, ki v služenju denarja in varčnosti ne prepozna nobene vrednosti. Gilgi spozna, da ga ne more spremeniti, zato se pusti sama prilagoditi Martinovem življenju. Osvobojena garaškega pisarniškega dela ji vseeno ne uspe najti svobode, po kateri hrepeni, sočasno pa spoznava družbene probleme in neenakosti, ki jih disciplina njenih delavcev ne pomaga razrešiti.

Irmgard Keun (1905-1982, Nemčija) je z objavljenimi deli Gilgi (1931) in Dekle iz umetne svile (1932) doživela velik uspeh, saj so bili bralci prepričani, da v romanih avtorica opisuje lastno življenje. V času nastajanja novega srednjega razreda je opisovala življenje tipkaric ter pop-kulture, ki jih je obkrožala. V času nacistične vladavine je pisateljica živela v izgnanstvu, njene knjige pa so pristale na seznamu prepovedane literature. Danes velja za eno izmed temeljnih ženskih imen nemške literature 20. stoletja. Gilgi, ena od nas je njen prvi roman, ki je doživel prevod v slovenščino.