Genialna upornica : Ada Lovelace – matematičarka in pionirka računalništva, katere življenje je zaznamovala očetova dediščina

Nemška pisateljica Agnes Imhof je temeljito raziskala vire in spisala odličen biografski roman, ki prikazuje življenje Ade Lovelace. Rodila se je kot Augusta Ada Byron, njeno življenje pa je bilo zaznamovano že od rojstva, saj je bila edina zakonska hči zvezdniškega pesnika, ki je med drugim slovel tudi po svoji razuzdanosti – lorda Byrona.
Žena Annabella, nadarjena matematičarka, ga je zapustila dobro leto po poroki in bila je odločena, da hčerka ne bo šla po njegovih stopinjah. V njej je želela zatreti čustva in strast ter okrepiti razum s poglabljanjem v matematiko. Kanček upanja, da se osvobodi materinega nadzora, Ada vidi v poroki z lordom Williamom Kingom, kasnejšim grofom Lovelaceom. Bil je prvi od številnih snubcev, ki se ni že takoj ustrašil Adine bistrosti, vedoželjnosti in ga vsaj sprva ni motil pridih byronske škandaloznosti.
A vloga neopazne, tihe, pokorne žene in skrbne matere Adi ni dovolj. Njen um si želi izzivov, čas prve polovice devetnajstega stoletja pa ni bil naklonjen ženskam v znanosti. Pozornost lady Lovelace pritegne neverjetna iznajdba Charlesa Babbagea – stroj za računanje, ki je obetal nepredstavljivo veliko. Ada v izumiteljevem delu najde vir navdiha in se sčasoma s svojim prispevkom zapiše v zgodovino kot prva računalniška programerka. Njena prizadevanja in vizija so bila daleč, daleč pred njenim časom. V letu 1852, ko je Ada pri 36 umrla zaradi raka, si namreč nihče niti v sanjah ni mogel predstavljati, kako pomembni bodo v prihodnosti postali analitični stroji ali računalniki, kot jim rečemo danes.
Branje, ki širi obzorja in nas vabi k razmisleku, kako ravnamo z genialnimi umi današnjega časa. Jih sploh zmoremo razumeti?