Futurološki kongres : iz spominov Ijona Tihega

V glavnem mestu fiktivne države Costaricane so se zbrali futurologi, da bi predstavili svoje ideje za rešitev prenaseljenega planeta. Med udeleženci futurološkega kongresa je tudi Ijon Tihi, ki se znajde v vrtincu absurdnih dogodkov v dvoranah in podzemlju 160 nadstropnega Hiltona. Po nekaj uničujočih preobratih njegovo telo zamrznejo, da bi ga lahko rešila naprednejša medicina prihodnosti. Po odmrznitvi se znajde v času, ko zemljo poseljuje 29,5 milijarde ljudi. Zaradi splošne razorožitve že desetletja vladata trajni mir in megalomansko razkošje. Egoizem, spontana čustva in iracionalno vedenje veljajo za zastarele. Človeška življenja uravnava psihokemija. Ogromne količine zaužitih farmacevtskih sredstev ustvarjajo družbo ugodja, jezik sporazumevanja pa je poln inovativnih besednih skovank. Tihi kot prišlek iz preteklosti raziskuje neverjetne dosežke te nove civilizacije in osvaja osnove lingvistične futurologije. Postopoma spoznava, da je vse, kar vidi, le lep celofan, ki ovija povsem drugačno resničnost. Svet, v katerem se je znašel, se mu razkriva kot svojevrsten labirint kolektivnih utvar.

Lem je delo napisal leta 1970. Njegova vizija družbe prihodnosti in ironična kritika pojavov, ki so danes že skoraj realnost, ga s tem še enkrat potrjujejo kot velikana znanstvenofantastične literature. Besedilu je dodan krajši prispevek poljskega literarnega zgodovinarja Jerzyja Jerzebskega in nekoliko daljši Kanadčana Matthewa Ehreta. Raziskovanje in sodba o kredibilnosti slednjega je prepuščena bralcu. Vsa pohvala Tatjani Jamnik za prevajanje Lemovih jezikovnih akrobacij.