Filozofija hoje

Frédéric Gros v Filozofiji hoje ne piše o hoji kot športu ali rekreaciji. Zanima ga nekaj veliko preprostejšega in hkrati zahtevnejšega − kaj se zgodi s človekom, ko hodi. Ko za nekaj časa odloži obveznosti, utiša hrup vsakdanjika in se prepusti ritmu lastnih korakov.

V esejistično zasnovani knjigi avtor združuje filozofijo, literaturo in svoja razmišljanja. Ob tem se opira na mislece in pisatelje, kot so Nietzsche, Rousseau, Kant, Thoreau, Wordsworth in Rimbaud, ki jim hoja ni pomenila zgolj gibanja, temveč prostor svobode, ustvarjalnosti in navdiha. Nietzsche je svoje najpomembnejše misli oblikoval med dolgimi pohodi, Rousseau je trdil, da zares misli le med hojo, Thoreau je v naravi iskal svobodo, Kant pa je v vsakodnevnem sprehodu našel ritem, ki je dajal obliko njegovemu dnevu. Iz njihovih zgodb Gros izpelje prepričljivo misel, da hoja človeka vrača k bistvenemu.

Ena največjih odlik knjige je, da filozofije ne zapira v abstraktne pojme. Nastaja iz izkušnje. Iz koraka za korakom. Iz hoje, ki ni podrejena cilju ali koristnosti, temveč človeku omogoči, da svet in sebe znova opazuje brez naglice. Med hojo se misli ne ustavljajo na enem problemu, ampak dobijo prostor, da se povezujejo, tavajo in dozorevajo. Pokrajina preneha biti le ozadje naših korakov in začne nagovarjati našo pozornost. Med hojo se človek znova zave, da ni ločen od sveta, ampak je njegov del.

Gros piše mirno, zgoščeno in brez odvečnega razkazovanja filozofske učenosti. Njegov slog je esejističen, mestoma poetičen, vendar ves čas jasen in dostopen. Prav zato knjiga ni namenjena le ljubiteljem filozofije, temveč vsem, ki so že kdaj doživeli, da najboljše misli nastajajo med sprehodom ali da daje hoje več odgovorov kot dolge ure za pisalno mizo.

Filozofija hoje ne poveličuje hoje in ne ponuja preprostih odgovorov, temveč nas spomni, da ima človek med hojo priložnost, da za nekaj časa odloži zahteve vsakdana in se svetu posveti brez naglice, koristi ali posebnega cilja. V tem je njena trajna aktualnost – in njena največja moč. Morda je prav zato knjiga danes še bolj aktualna, kot je bila ob izidu. V svetu, ki nas nenehno spodbuja, naj hitimo, nas Gros spomni, da je včasih najbolj radikalno dejanje preprosto – hoditi.