Al Araf

Vladimirja Bartola (1903-1967) vsi poznamo kot avtorja monumentalnega romana Alamut iz leta 1938. Nekateri bi si upali trditi, da je z njim izpodrinil Cankarja kot največjega slovenskega pisatelja. Malo manj znane pa so njegove novele. Te so bile prvič zbrane leta 1935 pri založbi Modra ptica, leta 2003 pa je pri založbi Sanje izšla dopolnjena izdaja z naslovom Al Araf. Slednja je ponovno izšla 10 let kasneje. Al Araf je sicer nekakšna muslimanska različica vic – ločnica med rajem in peklom. Imenujejo ga tudi “Zid spoznanja”. Avtor ga v svojih zapisih uporabi kot metaforo, s pomočjo katere raziskuje vprašanja psihoanalize in ničejanske filozofije v času pred izbruhom druge svetovne vojne. Za junaka iz Bartolovih zgodb je pomembno vprašanje, ali je ščuka ali krap, voditelj ali vodeni. Avtor si kot nekdanji simpatizer s tigrovci želi, da si to vprašanje postavi tudi slovenski bralec. Narod si bo, sedeč na zidu spoznanja med paradižem in puščo, moral pisati sodbo sam. Izdaji iz leta 2013 sta priložena spremna beseda Borisa Paternuja in kratek avtorjev življenjepis.