skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Deviški samomori

Žanrantiutopični roman
NarodnostAmeriške literature
Kraj in leto izidaV Ljubljani, 2002
Založba
Zbirka Najst
Prevod Irena Duša
Ključne besede Deklice, Krščanska morala, Mladostniki, Predmestje, Samomori, Samomorilnost, Severna amerika, Spolnost, Vera, Zaljubljenost
Število strani

226

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Doktor, očitno niste bili nikoli trinajstletna punca."

“Tisto jutro, ko je zadnja Lisbonova hči prišla na vrsto za samomor – tokrat je bila to Mary, z uspavalnimi tabletami, tako kot Therese – sta oba reševalca, še preden sta stopila v hišo, natančno vedela, kje je predal z noži, plinska pečica in tram v kleti, na katerega se je dalo privezati vrv.”

S tem stavkom se začne leta 1993 izdan, danes pa že kultni roman Deviški samomori, v katerem ima osrednjo vlogo družina Lisbon in njihovih pet hčera (Cecilija, Lux, Bonnie, Mary in Therese), ki druga za drugo opravijo samomor.

Zgodbo pripoveduje kolektivni pripovedovalec predmestnih fantov, ki so bili v Lisbonova dekleta – suhe in svetlolase lepotice – zaljubljeni, in še v odraslosti ne zmorejo doumeti, zakaj so se odločile poseči po življenju. Preko njihovih opisov spoznamo zakonca Lisbon, ki sta v skrbi za neoporečnost svojih deklet hčere izpisala iz javnega šolskega sistema in jih držala v intimnem azilu svojega doma.

V njem dekleta odraščajo in živijo na prehodu iz deklištva, ki se izkaže za težavnejšega, kot se sprva zdi. Devica Marija, modrčki, rdeča šminka, uporabljeni tamponi – preko skoraj simboličnih predmetov se Lisbonove hčerke kažejo iz svoje osame in v fantih vzbujajo občutek mističnega, presežnega.

Samomor predmestnih lepotic lahko razumemo kot manifestacijo propada ameriških sanj in izgube nedolžnosti v prehodu v odraslost. Samomor, posebej petkraten, zareže v življenje izumetničenega predmestja, kjer so na videz vsi zaskrbljeni in sočutni, v resnici pa lačni trača in pozornosti. Življenje, ki ga dekleta končajo po lastni volji, prepričana, da jih fantje, Bog, seks ali lepa hiša ne bodo rešili notranje praznine, se izkaže za iskreno dejanje v zlagani okolici, ki pripovedovalce in očividce preganja do konca življenja.

Jeffrey Eugenides (1960) je ameriški pisatelj, ki je napisal tri romane in nešteto kratkih zgodb. Ob izdaji svojega prvega romana Deviški samomori je leta 1993 prejel mednarodno prepoznavnost in literarno hvalo. Leta 1999 je Sofia Coppola na knjižni podlagi posnela istoimenski film s Kirsten Dunst v glavni vlogi. Čeprav javnost ni verjela, da bo pisatelj uspel znova doseči uspeh svojega prvenca, je s svojim drugim romanom Middlesex znova navdušil tako laike kot literate. Leta 2011 je izšel njegov tretji roman Poročni zaplet.

“V končni fazi je popolnoma vseeno, koliko so bile stare, ali da so bile punce, važno je bilo samo to, da smo jih ljubili in da niso slišale naših klicev, da nas še vedno ne slišijo, tam gor v drevesni hišici, kako jih z vedno redkejšimi lasmi in mehkimi trebuhi kličemo iz tistih prostorov, kamor so šle, da bi bile same za vse čase, same v samomoru, ki je temnejši od smrti.”

(str. 226)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Deviški samomori.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 25
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja