

Pohajalec s knjigami
Besedi na sledi je potopis prav posebne vrste. Seveda gremo z avtorjem na potovanje, a to je začinjeno s prav posebno sestavino – knjigami. Kdo bi torej na potovanje vzel deset knjig in kaj bi z njimi? Andrej Blatnik ve, zato jih s seboj tudi vzame. Največkrat so to knjige iz njegove domače knjižnice. Take, ki jih je že prebral in meni, da bodo morda zanimale še koga, tokrat na povsem drugem koncu sveta, v Južni Aziji ali Indiji. Strasti, ki se tičejo branja, knjig in potovanja, se pomešajo in ustvarijo krasno doživljanje mest, vasi, narave in srečevanj z različnimi ljudmi. V te kraje se avtor vedno znova vrača. Zakaj je temu tako, razloži v samem začetku knjige, ki ima tudi zemljevida njegove poti. Ker ima s seboj knjige, obiskuje prodajalne in menjalnice rabljenih knjig, kjer jih lahko izmenja za druge, te pa, ko jih na potovanju prebere, zamenja na naslednji destinaciji za spet druge. Ni nenavadno, da nas na potovanju spremljajo tudi različni avtorji, njihova dela ali mnenja o kakšnih pomembnih rečeh, pa naj gre za literaturo ali potovanja. In seveda, režiserji. Kako dobrodošel del tega potopisa so Marko Sosič (pravi skriti zaklad o poznanstvu), Lojze Kovačič, Nicholas Carr, Wim Wenders, David Lynch in drugi. Hitre spremembe sveta in knjigotrških pravil so tudi po svetu izbrisala marsikatero knjigarno in menjalnico knjig, knjižni navdušenci pa še vztrajajo, čeprav tudi oni večkrat povedo, da je knjig enostavno preveč. Se pa tudi zgodi, da se z besedo Library okiti najboljši nočni klub v mestu. Pa so v njem tudi knjige ali samo glasna glasba in zasvojenci s plesom?
Avtor potopisa nam razkriva slasti in pasti potovanja, z njim obiščemo številne kulturne in naravne spomenike, se srečujemo z ljudmi, prisluhnemo pomenkom in zahajamo v knjigarnice. Izvemo tudi, da je tokrat izjemoma pristal na pisanje potopisa. Delčke zapisov si izmenjuje z Mašo, kateri je knjiga posvečena. Pozorni bralci bodo odkrili tudi družbenokritično plat potopisa. V tem delu sveta se namreč dogajajo številne hitre spremembe, ki zaznamujejo preživetvene strategije prebivalcev. Besedi na sledi je pač več kot samo potopis!
Andrej Blatnik je urednik, pisatelj in esejist. Za svoja dela je prejel več nagrad. Je dobitnik Župančičeve nagrade, nagrade Prešernovega sklada in nagrade Nede Pagon za uredniško delo. Je poznavalec bralcev in njihovih bralnih navad. Obiskovalci (in gostje) literarnih večerov so mu hvaležni za predstavljanje knjig in pisateljev_ic. Tuja mu ni niti žanrska literatura, s katero se zadnja leta še prav z veseljem srečuje. Dobro pozna slovensko in svetovno založništvo, knjigotrštvo. Na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofke fakultete v Ljubljani je od 2009 zaposlen kot izredni profesor. Je (kako bi lahko bilo drugače?) velik ljubitelj knjig in tudi, kot izvemo, če se sprehodimo po družbenih omrežjih, predvsem pa iz pričujočega potopisa, njihov strastni izmenjevalec.
Objavljeno: 13.05.2025 09:57:44
Zadnja sprememba: 14.05.2025 07:42:31
V mestu so štiri knjigarne, osredotočene na rabljene knjige v angleščini, v krogu premera morda štiristo metrov – v Bangkoku sta dve, ki ju loči deset kilometrov zračne črte. Najprej obiščem največjo, ki se imenuje The Lost Book Shop, ta se odpira že ob osmih zjutraj, ko je skoraj vse še zaprto. Veliko knjig, zlasti iz druge roke, zelo solidna ponudba tudi med tistimi za dvajset bahtov, torej dobrih petdeset centov. Izberem si knjigo in zanjo vnovčim tudi dve od tistih iz Bangkoka, ki sem ju že prebral. Naslednja bližnja postaja je Shaman Bookshop, kjer je treba med zelo na tesno postavljenimi policami prestopati knjige in mačke, kakih dvajset jih je; tudi tu najdem knjigo zase, vendar moram plačati polno ceno (dvesto petdeset bahtov, sedem evrov, enako kot dan najema motorja), saj za delno menjavo nimam več ničesar. V knjigarnah z rabljenimi knjigami se najde marsikaj zanimivega, saj vanje z nami, potujočimi samosvojimi dobavitelji, ki praznimo osebne zbirke, pridejo tudi knjige neodvisnih založb, kakršne večinoma ne morejo vstopiti v standardne zahodne knjigotrške verige in tako marsikdaj tudi ne v širšo zaznavo.
(str. 45-46)