Astro pop

Pesniški prvenec Hane Meško sestavljajo trije sklopi pesmi, spisanih v prostem verzu, ki pod drobnogled postavijo odtujenost (romantičnih) odnosov znotraj kapitalističnega in konformističnega sveta, kjer je vsak poskus razumevanja razumljen kot odstopanje od statusa quo.

Ko telo ženske, s katerim se naslajajo moški ljubimci, ni več sveto, ko od prijateljstev ne ostane drugega kot prežgana monstera, ko od vseh dobiš vtis, da je nekaj narobe s tabo, razen od psihiatra, ki ti pove, da je vse okej, se lahko zatečeš samo še k popularnim vsebinam poceni televizije, literature in hrane. V tem svetu se lirski subjekt skuša oklepati notranjega glasu, ki si želi stvari razumeti, analizirati, ustvarjati. Ta glas prinaša spore, bolečine in potrebo po zdravilih, vseeno pa mu “je všeč svoje življenje“.

V svetu Astro Popa je ustvarjati umetnost naporno, saj je umetniška svoboda omejena z okvirji delovne produktivnosti; koliko časa ostane za pisanje pesmi, ko je treba hoditi v službo in čistiti domače stranišče? Meško se temam, kot so izoliranost, odtujenost in psihična izpraznjenost, približa z “zdravo” mero humorja – “nekateri so rekli/da sva kot bob dylan in njegova muza/midva se počutiva bolj kot žid in mislimanka” – ne toliko zato, ker je situacija smešna, temveč ker je situacija tako vztrajno žalostna, da namesto po solzah kliče po smehu.

Hana Meško (1994) je istrska pesnica. Pri svojem ustvarjanju redno sodeluje s poetom Pêrom Sŕcem, njena poezija pa je že objavljena v številnih antologijah. Astro Pop je njen pesniški prvenec.