"Ljudje si radi izmišljujejo pošasti in strahote. Takrat se sami sebi zdijo manj pošastni. Kadar pretirano pijejo, kadar goljufajo, kradejo, mlatijo svoje žene z vajetmi, puščajo stradati ostarele babice, s sekiro pokončujejo lisice, ki so se ujele v past, ali s puščicami streljajo zadnje samoroge na svetu, si radi mislijo, da je Mora, ki naj bi ob zori obiskovala njihove koče, pošastnejše od njih samih. Takrat jim je lažje pri srcu. Tako lažje živijo.
– To si bom zapomnil. Upesnil bom te podobe in o tem napisal balado.
– Napiši jo. Vendar ne računaj na velik aplavz."
"Najbolj milostna stvar na svetu, tako vsaj menim, je nezmožnost človeškega uma, da bi med sabo povezal vse svoje vsebine. Živimo na spokojnem otočku nevednosti sredi neskončnih črnih morji, in ni nam dano, da bi se od njega prav dosti oddaljili. Znanosti raziskujejo vsaka v svojo smer, kar nam do sedaj ni pretirano škodovalo, toda nekega dne se bodo ločena znanja sestavila in razprla tako strašljive poglede na resničnost in na naše mesto v njej, da se nam bo ob spoznanju bodisi omračil um ali pa bomo iz svetlobe pobegnili v mir in zavetje novega mračnega veka."