Moji prijatelji že dolgo vedo in mi to očitajo: prav nič se ne navdušujem nad prenekaterimi rečmi in ne verjamem v številne reči, s katerimi se postavlja današnje človeštvo; ne zaupam tehniki, in ne verjamem v idejo napredka, ne verjamem v izjemnost in veličino našega časa niti v nobeno "vodilnih idej", medtem ko nasprotno gojim brezmejno spoštovanje do tega, čemur pravijo "narava".
"Obstaja še en temeljni pojem, ki ga uporabljam pri svojem delu – to je ekscentričnost. Vendar jo je treba razumeti širše kot takrat, kadar imamo v mislih obliko klobuka ali netipično obnašanje starejših žensk. Gre namreč za neki posebni položaj, kakršnega zavzamemo pri opazovanju sveta – za izstop iz centra, iz skupnega, urejenega in od večine sprejetega doživljanja resničnosti. To je zavestno iskanje perspektive, ki doslej ni bila splošna, ki pa zaradi svoje novosti kaže na to, česar prej niso opažali, čemur so se izogibali. Kdor ni dovolj eks-centričen, ne bo dober pisatelj."