Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
Drago Jančar
Posmehljivo poželenje
Celovec, Založba Wieser, 1993
Št. strani: 283
Žanr:
družbeni roman,
potopisni roman
Narodnost: slovenska književnost
Potovanje Slovenca Gregorja Gradnika v Ameriko in njegove notranje stiske
Drago Jančar je za svoja dela prejel že več nagrad, med njimi tudi Prešernovo nagrado le nekaj dni pred izidom romana Posmehljivo poželenje. Od izida je bilo to delo prevedeno že v 8 jezikov, navdih zanj pa je avtor dobil med svojim potovanjem po Ameriki, za katero je dobil Fulbrightovo štipendijo. V tem delu, ki se dogaja v 90-ih prejšnjega stoletja, avtor na svoj edinstven način prikazuje zgodbo slovenca Gregorja Gradnika, ki odide na potovanje v Ameriko. Sprva je Gradnik zaradi novega okolja čustveno zmeden, osamljen in domotožen. Predvsem zaradi začasnega intimnega razmerja s pravnico Ireno Anderson pa se novega kraja in ljudi navadi ter začne pot aktivnega vključevanja v družbo, na svojo domovino pa začne pozabljati. Vendar pa se zaradi končanega razmerja znova počuti osamljenega in ponovno postane le pasivni opazovalec celotnega dogajanja, kar lahko bralec tudi notranje doživlja. Vzporedno s tem pa Gradnik veliko razmišlja o melanholiji in Anatomiji melanholije izpod peresa Roberta Burtona, ki je bila izdana v 17. stoletju. Žene ga želja, da bi tudi on napisal knjigo o tej bolezni. Hkrati se v bralcu prebudi stiska ob Gradnikovih čustvenih preprekah in blokadah, ki se mu porajajo pri pisanju. Nanašajoč se na Anatomijo melanholije so med stranmi za vedoželjne bralce vstavljene priloge z razpredelnicama in anatomsko risbo človeškega telesa z za melanholijo kritičnimi točkami, ki ponazarjajo strokovni sklop romana. Avtor pa v roman vključuje tudi prvine potopisnega romana, s čimer bralca popelje v pisano pokrajino ter tudi temnejšo plat bivanja v njej.
Odlomek iz knjigeVednost o nepreklicni začasnosti je ves čas stopala med njiju. Zato je govorila o sestri in tistem mestu v Indiani. Zato je on govoril o svojem suicidnem plemenu. To je bilo največ, kar sta mogla intimnega iztrgati vsak iz svoje žive slike sveta in dati drug drugemu. Ves živi svet je naprej živel svoje življenje. Onadva sta bila samo zgodba.
(str. 137)
Ključne besede:
MELANHOLIJA,
POTOVANJE,
DRUŽBENI ODNOSI,
ODTUJENOST,
NEW ORLEANS
Prispeval/-a:
Dolores Hercog,
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 3.1.2022 12:31:23
Zadnja sprememba: 14.1.2022 21:09:13
Število ogledov: 713