Tomaž Klinar

Banatski cvet

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2021

Št. strani: 113

Zbirka: Slovenske večernice
Žanr: družinski roman (tudi rodbinski)

Narodnost: slovenska književnost

Tomaž Klinar je rojen leta 1971 v Kranju, sicer pa živi na Hrušici. Njegov literarni prvenec Heroji nekega trenutka je avtobiografski roman o služenju vojaškega roka v zadnji generaciji JLA. Njegov drugi roman z naslovom Banatski cvet govori o ljubezenski zgodbi starih staršev njegove žene Katje. Janez se v Banatu, kjer po drugi svetovni vojni služi vojaški rok, zaljubi v Beti, ki je zanj ena in edina. Gre za češko dekle, ki tam živi s svojo družino. Njuni družini zvezi nasprotujeta, Janez in Beti pa dokažeta, da lahko ljubezen premaga vse ovire. Imela sta štiri otroke, tem pa je sledilo deset vnukov in štirinajst pravnukov. Če ne verjamete v ljubezen na prvi pogled, si preberite roman in morda boste v njo spet začeli verjeti. Poleg ljubezenske zgodbe pa se v romanu vrnemo v čas po vojni. Zelo natančno je opisano, kako je potekalo življenje v tem času na Jesenicah in kako v Banatu. Na koncu je dodanih tudi nekaj zgodovinskih dejstev o Beli Crkvi, povojnih Jesenicah, Čehih v Banatu nekoč in danes. Lahko pa si po Betinem receptu spečete tudi pecivo, ki ga je Betina družina spekla, ko so Janeza povabili na spoznavno kosilo. Osupljiva ljubezenska zgodba, med katero se prepleta zgodovina Jesenic in Bele Crkve. Predvsem pa je zgodba napisana z občutkom za tisto, kar je v življenju najpomembnejše. Človeška bližina.

Odlomek iz knjige

Če vsaj ne bi bil tako zadržan in zaprt vase ter bi ji o tem dekletu vsaj kaj povedal. Jo dovolj pozna, da se je tako slepo in naglo navdušil nad njo? Pozna njene starše in družino? Da ni izbral mačka v žaklju in se bo zaradi tega opekel. Preveč je bilo pomislekov in nezaupanja z materine strani, da bi lahko pristala na po njenem mladostno zaletavost. Vedela je, da je sin med vojno zamudil vso svojo mladost in tiste obvezne preizkušnje in dogodivščine, ki otroke spreminjajo v mladeniče in kasneje v može, toda kljub vsemu bi uteho za zamujenim lahko poiskal v družini, ne pa da jo išče nekje drugje, pri tujem dekletu. Je sama preveč stroga do svojih otrok? Je res tako nedostopna? Materi Terezi je bilo hudo, res hudo. Pokleknila je v kot, tam pod božjo podobo, in začela polglasno moliti.

(str. 77)




Ključne besede: DRUŽINSKO ŽIVLJENJE, LJUBEZEN, ZGODOVINA MEST, V LEPOSLOVJU


Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Objavljeno: 6.12.2021 8:59:23
Zadnja sprememba: 17.12.2021 13:28:03
Število ogledov: 1249

• facebook
• twitter
• linkedin