Dobre knjige
4078 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Maus
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,5
Št. ocen:4









Art Spiegelman

Maus

Ljubljana, Založba ZRC, 2010

Št. strani: 295


Prevod: Oto Luthar


Žanr: strip

Narodnost: književnost ZDA

Tegobe mišjega rodu

Vsem je znano, da nacistična ideologija Judov ne šteje med ljudi. Adolf Hitler je zanje rekel, da so sicer rasa, a ne človeška. Ta globoko antisemitski rek je Art Spiegelman (1948-), priznani ameriški karikaturist in zagovornik stripov, uporabil kot navdih za enkraten strip z naslovom Maus. V osnovi gre za zgodbo iz časa druge svetovne vojne, ki dokumentira nemirni življenji Artovih staršev Vladeka in Anje. Njegova starša sta preživela pekel z imenom Auschwitz in tudi leta po vojni sta čutila njegovo vročino. Pri Mausu je najbolj opazno to, da je Spiegelman posamezne narode upodobil kot živali: Judje so miši, Nemci mačke, Poljaki pujsi, Američani psi ... Strip pa ni zgolj še eno poročilo o nacističnih grozotah z živalmi na mestu ljudi, preveva ga namreč avtorjev mučen odnos z očetom – Art preko tega odnosa okuša grozote, ki jih sam ni nikoli doživel. Vojna tistih, ki so jo preživeli, nikoli ne zapusti, prav tako pa ne zapusti potomcev preživelih, ki morajo prenašati duševna bremena svojih prednikov. Vojna iz človeka potegne tisto živalsko v njemu – nekateri postanejo plahe miši, drugi plenilske mačke. Maus je pionirsko delo podcenjenega žanra in edini strip, ki se lahko pohvali z Pulitzerjevo nagrado za literaturo. Pričujoča slovenska izdaja v prevodu Ota Lutharja srhljivo in žalostno pripoved, prvotno izdano v dveh delih, združuje v eni knjigi. Pri pripravi tipografije je med drugimi sodeloval tudi znani slovenski stripar Ciril Horjak.



Odlomek iz knjige

Prepiri z očetom se mi kar naenkrat ne zdijo več tako pomembni … Auschwitz pa se mi zdi preveč grozen, da bi lahko razmišljal o tem … zato kar LEŽIM in gledam …
Videti je, da imaš slabo vest. Da si svojega očeta preveč razgalil, da si ga celo osmešil.
Mogoče. Ampak poskušal sem biti pošten, obenem pa pokazati svojo jezo.
To je naravno. Tudi sicer fantje skušajo ustreči svojim očetom.
Mogoče res, čeprav se težko spomnim … V glavnem se spomnim PREPIROV … in dopovedovanja, da ne morem narediti nič tako kot on.
In zdaj, ko si uspešen, imaš slabo vest, ker si pokazal, da se je motil.
Ni važno, kaj naredim. Nič ni v primerjavi s tem, da preživiš Auschwitz.

(str. 204)

Nagrajena knjiga: 

Pulitzerjeva nagrada za leposlovje (Pulitzer Prize) 1992

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Strip.art.nica Buch


Ključne besede: STRIPI, HOLOKAVST, SVETOVNA VOJNA 1939-1945, JUDJE, ŽIDJE, ANTISEMITIZEM, NACIZEM, KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA


Prispeval/-a: Dominik Lenarčič, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 14.6.2021 15:08:50
Zadnja sprememba: 11.8.2021 20:16:00
Število ogledov: 361