Samo domov me pelji

Dob, Miš založba, 2021

Št. strani: 424

Zbirka: Srebrne niti
Žanr: družinski roman (tudi rodbinski), ljubezenski roman, kriminalni roman

Narodnost: slovenska književnost

Visoka pesem materinstvu

Roman obravnava sodobno tematiko, o kateri redko spregovorimo, čeprav se nas vseh slej ko prej dotakne. Kaj lahko posameznik prenese, ko naš bližnji trpi in mu ni pomoči!? Kje so meje, ko smo še lahko racionalni in do kam vse je posameznik pripravljen iti, ko je meja prekoračena!? Kaj vse je mati pripravljena storiti in sprejeti, ko gre za lastnega otroka!? Avtor sočutno in z veliko mero psihoanalitičnosti razpreda tudi o ljubezni in telesnosti v starosti. Tankočutno napisano delo priporočam vsem, ki iščejo obzirnost pred grobostjo.

Odlomek iz knjige

Nina je na Vidinem panteonu zasedala premočno prvo mesto- Mala boginja je tam svetila z močjo, ki je daleč presegala sonce in je tudi moja prisotnost ni mogla zatemniti, Vidin prvinski odziv je bil vedno enak in ga je Dolinar očitno prepoznal. Vedno je in bo branila svoje otroke, tudi za ceno lastnega življenja, in ne glede na to, kako so ji to otroci vračali. Tamara je bila vse, kar ji je v tistem trenutku brodilo po glavi. Ko je tožilka namignila, da je bila Vida sama z možem, je spregledala, da se Vida že zdavnaj ukvarja s trenutkom, ko ni bila več sama z Marjanom. Ko je prišla Tamara. Na to bi lahko letela Dolinarjeva opazka, kaj je Vida videla, da je padla v šok.

Ključne besede: DRUŽINA, STARŠEVSTVO, POHLEP, LJUBEZEN, UMOR, SODNA PRAKSA

Prispeval/-a: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 27.6.2021 19:36:24
Zadnja sprememba: 28.12.2022 14:11:55
Število ogledov: 2502