Carlos Pascual
Nezakonita melanholija: kronike, kratka proza
Ljubljana, Lud Šerpa, 2020
Št. strani: 192
Prevod: Mojca Medvedšek
Zbirka:
Klasična šerpa
Žanr:
spomini,
kratka zgodba,
kolumne
Narodnost: mehiška književnost, slovenska književnost
Med leposlovjem in dokumentarnostjo
Žanr kronike, katere iznajdbo si lastijo latinoameričani, je zvrst pisanja, ki v sebi skriva kratko prozo, dokumentarno literaturo, spomine in morda še kaj. Carlos Pascual je Mehičan, ki že kar nekaj let biva v Sloveniji in je v svoji novi domovini že izdal dve knjigi (obe sta predstavljeni tudi na pričujoči spletni strani). Kot zapiše nekje proti koncu Nezakonite melanholije, ima vsak kronist določen "greh". Njegov naj bi bil nered v zaporedju dogajanja, česar klasični kronisti ne delajo. Morda je tudi zaradi tega potrebno nekaj več zbranosti pri branju, saj so časovni preskoki znotraj posameznih kronik precej opazni. A Mehika zaradi tega ni nič manj čarobna. Poseben svet, poln nenadnega in nenavadnega nasilja, ki pa ga domačini jemljejo kot nekaj vsakdanjega. Carlos Pascual vodi bralca skozi postaje svojega življenja, kakršne povprečen Slovenec res težko dojema. Nasilje na ulicah, izsiljevanje, likvidacije, samomori, spektakularni pobegi, iskanje azila, skoraj nemogoč odhod v ZDA, svet filma in literarnih revij. Zadnja kronika se dotika njegovega bežnega stika s cirkusom in najbrž ni po naključju postavljena na konec. Življenje je včasih res mogoče primerjati s cirkusom.
Odlomek iz knjigePišem za udobno pisalno mizo v Rožni dolini in sem po eni strani vesel, da mi ni treba preživljati vse te agonije v San Miguelu. Ena od prednosti življenja v Sloveniji je tudi ta, da živim zelo daleč od mehiškega pravosodnega sistema.
Po drugi strani imam pogosto občutek, kot da teče življenje nekje drugje. Na račun udobja in varnosti človek nekaj neizogibno tudi izgubi: ko greš v Ljubljani iz hiše, je največje tveganje to, da te bo policija ustavila in ti zaračunala kazen za vožnjo kolesa brez rok.
Str. 139
...
Edino, kar nočem, je to, da kaj pojasnjuješ, mi reče Črni.
Da pojasnjujem kaj?
Da me razlagaš, stari. Nočem, da me pojasnjuješ. Rad bi, da poveš, kaj se je zgodilo, nič drugega. Nobenih psiholoških razlag. Zato so mi všeč tvoje kronike, ker skoraj nikoli nikogar ne pojasnjuješ.
Str. 166
Ključne besede:
MEHIČANI,
NASILJE,
FILMSKI REŽISERJI,
FILMSKI USTVARJALCI
Prispeval/-a:
Julijana Voroš,
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 2.3.2021 15:06:53
Zadnja sprememba: 10.6.2021 13:35:19
Število ogledov: 238