Dobre knjige
3825 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Kraljica in divja ženska : živi, kar si! Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Linda Jarosch, Anselm Grün

Kraljica in divja ženska : živi, kar si!

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2018

Št. strani: 174


Žanr: esej, poljudnoznanstvena knjiga

Narodnost: nemška književnost

14 svetopisemskih žena za današnji čas

V knjigi sta benediktinski menih Anselm Grun in njegova sestra Linda Jarosch na novo povedala 14 zgodb svetopisemskih žena in raziskala, kaj lahko o ženskosti in njeni moči povedo sodobnim ženskam. Kako nas lahko nagovorijo sodnica Debora, kraljica Estera, mati Eva, zapuščena Hagara, ki jo je varoval angel, modra ženska Ana, bojevnica Judita, svečenica Lidija, strastno ljubeča Marija Magdalena, spreminjevalka Marija, gostiteljica Marta in umetnica Marija, prerokinja Mirjam, tujka Ruta, smejoča se Sara in divja Tamara? Linda Jarosch je samostojna svetovalka in supervizorka delovnih skupin v podjetjih in raznih organizacijah. Spremlja ženske v različnih življenjskih situacijah in jim svetuje. Vodi seminarje "Divja ženska in kraljica". Anselm Grun je najbolj bran krščanski avtor na nemškem govornem območju, duhovni spremljevalec in priljubljen predavatelj. Oba imata ogromno izkušenj s področja psihologije in svetovanja. Knjiga je napisana na podlagi temeljitega študija in številnih resničnih zgodb žensk, s katerimi sta se srečala avtorja. Čeprav se loteva resnih tem, je napisana razumljivo in na tako privlačen način, da jo je težko odložiti. Prevod dela: Königin und Wilde Frau. , 1.000 izv., O avtorjih na zadnjem zavihku ov., Bibliografija: str. 173-174.



Odlomek iz knjige

Ženske so pogosto očarane nad tujimi kulturami. To, kar jim je tuje, jih privlači. Od tujca želijo nekaj vzeti. Naša teta - sestra naše matere - je zelo rada navezovala stike. Ko je nekoč iz Eifla prišla k nam na obisk, je v kupeju sedela skupaj z nekim Turkom. Do prihoda k nam je izvedela vse o njegovem življenju. Preprosto zanimalo jo je, kako je odraščal, kako je šlo njegovi družini, kaj je delal poklicno, kako je praznoval praznike, kako je ravnal z otroki. Tujec jo je očaral. Ni se bala navezati stika z njim. Zelo toplo nam je pripovedovala o tem sosedu z vlaka, saj je tujca vendar spoznala.
Naša starejša sestra je dlje živela v Franciji, Španiji in Italiji. V tujini je pridobila veliko prijateljev. Ti so potem pogosto obiskovali našo družino. Naša mati se je vedno zelo pozorno pogovarjala z njimi. Mi otroci smo potem zmerom pripominjali, da je to značilna ženska radovednost. Vendar je bila več kot to. Bilo je zanimanje za konkretnega človeka, za to, kar ji je bilo na prvi pogled tuje. Želela je razumeti to tuje, si predstavljati, kako tujci živijo in kako razmišljajo. To ni bilo primerjanje, kaj je boljše, temveč odkrito zanimanje za tujca, da bi jo tujec obogatil.

(137-138)

Cobiss povezava


Ključne besede: SVETO PISMO, ŽENSKI LIKI, ŽENSKE V SVETEM PISMU, SVETOPISEMSKE ZGODBE, SVETOPISEMSKE OSEBE


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 18.2.2021 11:26:12
Zadnja sprememba: 18.2.2021 11:26:12
Število ogledov: 169