Zoran Knežević

Dvoživke umirajo dvakrat

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2014

Št. strani: 156

Žanr: novela, kratka zgodba

Narodnost: slovenska književnost

Bolečina doživetega

V trinajstih vsebinsko intenzivnih, spretno izpeljanih »filmskih« zgodbah se zvrsti množica obrazov in identitet pripovedovalca, avtorju je morda najbližja tista iz Vrtiljaka, ki pravi: »…jaz pa v Sloveniji pripovedujem zgodbe, ha ha«. Dvoživke iz naslova niso le tisti z dvema domovinama, ampak tudi vsi, ki nočejo ali ne morejo sprejeti realnosti. Občutljivi posamezniki prenašajo svojo bolečino na različne načine in jo ubesedujejo včasih po ovinkih, včasih z blago ironijo, včasih pa udarijo naravnost. Iskreno, stabilno pripoved, ki bralca nujno čustveno angažira, prežema presunljivo nežna toplina pripovedovalca.

Odlomek iz knjige

Sem eden od trojice sošolcev, ki sedijo na vrtu lokala poleg Ljubljanice. Veliko je stvari, ki jih o življenju ne vem. Ne vem, kako se pobotati z ženo, ne vem, kako se pogovoriti s hčerko. Nekaj pa zagotovo vem. Vem, kakšne barve je žalost. Kot oči Bajre Bešlića.

(str.21)

Nagrajena knjiga: 

Glej tudi

RTV SLO MMC

Dnevnik

Ključne besede: IMIGRANTI, VEČKULTURNOST


Prispeval/-a: Veronika Vurnik Škrabec, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 27.11.2014 19:23:08
Zadnja sprememba: 30.9.2015 19:55:24
Število ogledov: 4478

• facebook
• twitter
• linkedin